V članku lahko preberete:
Slovenija je sredi maja v Ljubljani gostila prvo diplomatsko konferenco, namenjeno pogajanjem o katerikoli mednarodni pogodbi v samostojni Sloveniji. Ljubljansko-haaška konvencija o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih in drugih mednarodnih hudodelstvih je tako prva mednarodna pogodba, ki je poimenovana po slovenskem mestu. Dosežen je bil zgodovinski mejnik v mednarodnem delovanju Republike Slovenije, ko je po dveh tednih pogajanj 68 držav soglasno sprejelo ljubljansko-haaško konvencijo. V pogajanjih je poleg držav sodelovalo tudi sedem mednarodnih organizacij in trinajst nevladnih organizacij.
Priprave na dvotedensko diplomatsko konferenco so potekale več kot dvanajst let v skupini držav, ki so jo sprva sestavljale Belgija, Nizozemska in Slovenija, nato pa so se pridružili še Argentina, Mongolija in Senegal. Zelo pomembno je bilo, da smo jedrno skupino sestavljale države s skoraj vseh kontinentov, saj je to omogočilo ustrezno legitimnost postopka in široko udeležbo na diplomatski konferenci.
