Število mrtvih in hudo poškodovanih med kolesarji stalno narašča
Lani se je na slovenskih cestah zgodilo 18.714 evidentiranih prometnih nesreč, kar je deset odstotkov več kot leto pred tem in tri odstotke več kot leta 2018. Za kar dvanajst odstotkov je bilo več tudi prometnih nesreč, ki so se končale s smrtjo in hudimi telesnimi poškodbami. »Po dveh letih, ki sta bili zaznamovani z epidemijo covida-19 in ukrepi za njeno zajezitev, je število prometnih nesreč ponovno naraslo na raven pred epidemijo,« opozarjajo v Agenciji za varnost prometa.
Največ hudo poškodovanih je med kolesarji
Število hudo telesno poškodovanih je bilo v letu 2022 za deset odstotkov večje kot v letu 2021. Do konca leta 2022 se je hudo telesno poškodovalo 860 udeležencev, kar je največ v zadnjih petih letih. Več je bilo tudi nesreč z lažje telesno poškodovanimi, in sicer za 14 odstotkov.
V zadnjih treh letih je bilo največ hudo telesno poškodovanih udeležencev prometnih nesreč med kolesarji. V letu 2022 se je hudo telesno poškodovalo 238 kolesarjev, kar je štiri odstotke več kot v letu pred tem. Število hudo telesno poškodovanih kolesarjev je največje po letu 2010.
Je pa na slovenskih cestah lani umrlo manj ljudi kot predlanskim. S 85 smrtnimi izidi smo imeli 25 odstotkov manj umrlih kot v letu 2021. Največje zmanjšanje umrlih na cestah je bilo pri motoristih – lani je umrlo 14 motoristov in mopedistov oziroma 58 odstotkov manj kot v letu 2021. Pri voznikih osebnih avtomobilov smo imeli 34-odstotno zmanjšanje smrtnih žrtev. Umrlo je tudi 36 odstotkov manj potnikov.
Simona Felser, v. d. direktorja Agencije za varnost prometa, je ob objavi uradnih podatkov za leto 2022 izpostavila, da »so pred nami številni izzivi, ki jih narekujejo spremembe v mobilnosti, v navadah udeležencev v prometu ter vse večji obseg prometa.« Ob tem je spomnila, da evropska uredba o splošni varnosti vozil določa, da morajo biti od 6. julija lani vsi novi modeli vozil na evropskem trgu opremljeni z naprednimi varnostnimi sistemi, kot so sistemi za opozarjanje na zaspanost in nepozornost voznika, sistemi za ohranjanje voznega pasu ali sistemi za zmanjšanje mrtvih kotov pri tovornjakih in avtobusih.
»Asistenčni sistemi brez dvoma pripomorejo k večji varnosti v prometu, vendar še vedno velja, da je ključni dejavnik za nastanek prometne nesreče človek, in to v kar 93 odstotkih. Zato bodo tudi v prihodnje naše aktivnosti usmerjene v ozaveščanje, ki ima za cilj spremembo vedenja in dvig vozniške kulture na naših cestah,« je dejala Felserjeva.
Se pa zadnja leta povečuje število umrlih kolesarjev. »Povečanje števila umrlih smo imeli le pri kolesarjih, saj je v lanskem letu umrl eden več kot v letu 2021. Umrl je tudi voznik e-kolesa. Število umrlih pešcev ostaja enako, 15,« navajajo v Agenciji za varnost prometa. Žalostno dejstvo je, da je bil med umrlimi kolesarji tudi otrok, ki ni nosil čelade. Od enajstih umrlih kolesarjev jih je le pet uporabljalo kolesarsko čelado.
Za smrti so zadnje čase krivi starejši vozniki, vedno manj mlajši
Največ prometnih nesreč v letu 2022 so, prav tako kot že od leta 2018 dalje, povzročili udeleženci v starostni skupini med 25. in 34. letom starosti, in sicer 2759. Sledi starostna skupina med 35. in 44. letom starosti – 2704 prometnih nesreč. Največ udeležencev je umrlo v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili najstarejši povzročitelji, stari nad 64 let – 27 oseb. Sledi starostna skupina od 45 do 54 let – 17 umrlih.
V zadnjem obdobju je zaznati povečanje deleža umrlih zaradi povzročiteljev iz dveh najstarejših skupin udeležencev. Delež umrlih zaradi povzročiteljev iz starostne skupine nad 64. letom starosti se je povečal s 14 odstotkov leta 2017 na 31 odstotkov v letu 2022. Tudi delež v starostni skupini od 55 do 64 let se je povečal, in sicer z devet odstotkov v letu 2017 na 15 odstotkov lani. Največji padec v istem obdobju opažamo pri starostni skupini od 25. do 34. leta starosti, saj se je delež zmanjšal z 28 odstotkov v letu 2017 na 15 odstotkov v letu 2022.
Za nesreče pogosto kriv alkohol, za smrti manjkrat
Lani se je zaradi vožnje pod vplivom alkohola (nad dovoljeno mejo) pripetilo 1590 prometnih nesreč (skupaj je bilo nesreč 18.714), kar je pet odstotkov več kot v letu 2021. Za tri odstotke se je v primerjavi z letom prej povečalo tudi število alkoholiziranih voznikov, ki so povzročili prometne nesreč s telesno poškodbo in smrtjo.
Skupaj je v prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, umrlo 17 ljudi oziroma 54 odstotkov manj kot v letu 2021 (20 umrlih manj). Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom v letošnjem letu znaša 21 odstotkov, v letu 2021 33 odstotkov, v 2020 pa 37 odstotkov.
Če k tem dodamo še povzročitelje pod vplivom drog, je zaradi teh skupaj tudi lani umrlo 33 ljudi, kar pomeni, da je nesreče s smrtnim izidom v 39 odstotkih povzročil voznik pod vplivom psihoaktivnih snovi.
