Pavšič napovedal vmesno poročilo o vladnih ukrepih za obvladovanje epidemije
Parlamentarna komisija, ki na zahtevo opozicije preiskuje z epidemijo covida-19 povezane vladne ukrepe od nastopa aktualne vlade do marca lani, bo v kratkem pripravila vmesno poročilo, je napovedal predsednik Robert Pavšič (LMŠ). Po zaslišanju premiera Janeza Janše je ocenil, da se odpirajo dodatna vprašanja glede verifikacije hitrih testov.
Kot je Pavšič dejal v izjavi za medije po koncu današnje seje komisije, je Janša najprej zanikal navedbe, da bi imel karkoli z ocenjevanjem hitrih testov s Slovaške, »potem se je to hitro spremenilo v mogoče, na koncu pa je potrdil, da je od NLZOH zelo verjetno pričakoval verificiranje testov, ki jih je sam predložil v verifikacijo«. Predsednik vlade je po poslančevih besedah objektivno in subjektivno priznal vmešavanje v procese, ki bi morali biti strogo strokovni brez kakršnekoli vloge politike.
Kot bizarno pa je Pavšič ocenil Janševo izjavo, da so za stanje v državi krivi komunisti oziroma komunistična partija. Predsednik vlade je med drugim namreč dejal, da je precepljenost proti covidu-19 v Sloveniji enaka kot tam, kjer je bil v preteklosti enopartijski režim.
Pavšič je bil kritičen tudi do premierovega komentarja ob koncu seje, da je bilo zaslišanje izguba časa, »čeprav je udeležba na komisiji zakonska obveza, odgovarjanje pa ustavna obveza«.
Komisija je sicer danes znova pričakovala tudi enega od lastnikov podjetja Majbert Pharm Klemna Nicolettija. Kot je povedal Pavšič, je Nicoletti svojo odsotnost opravičil, a to ne pomeni, da ne bodo vztrajali. »Uporabili bomo vsa pravna sredstva, ki jih imamo kot komisija. Udeležba na komisiji je zakonska obveza,« je poudaril.
Janša je danes znova pričal pred parlamentarno komisijo, ki na zahtevo opozicije preiskuje z epidemijo covida-19 povezane vladne ukrepe od nastopa aktualne vlade do marca lani. Med drugim je odgovarjal na vprašanja glede verifikacije hitrih testov, izplačila dodatkov in zakonskih podlag za uvedbo protikoronskih ukrepov. Janša je na vprašanje poslanca SAB Marka Bandellija glede upravičenosti izplačila covidnih dodatkov odgovoril, da so o tem odločali predstojniki posameznih institucij in v primeru ugotovljenih nepravilnosti tudi ukrepali, vlada pa da te pristojnosti nima.
Glede zakonske podlage za uveljavljanje zaščitnih ukrepov, kot je nošenje mask, je premier dejal, da jo vladi oziroma v številnih primerih tudi ministrstvu za zdravje daje zakon o nalezljivih boleznih, sprejet pred približno 25 leti. Dodal je, da je pandemija pokazala, da je zakonsko podlago treba dopolnjevati, kar je vlada tudi storila v desetih protikoronskih zakonih.
»Verjetno je v njih na desetine bolj izostrenih zakonskih podlag, na ustavnem sodišču so bili mogoče izpodbijani dva, trije odstotki. Nekateri so tudi padli. Ustavno sodišče je doslej razveljavilo na stotine predpisov, tudi v času, ko ni bilo nobene epidemije in so vlade imele veliko časa za razmisleke in za ukrepe,« je dejal Janša.
Pavšič (LMŠ) je Janši predočil pismo nekdanje zaposlene na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Metke Paragi, v katerem je na predsednika vlade naslovila opozorilo o več nepravilnostih in nedoslednostih, odkar je vodenje NLZOH prevzela Tjaša Žohar Čretnik.
Janša je dejal, da je direktorica laboratorija po njegovih izkušnjah vedno delovala izjemno profesionalno, da pa ne ve, za kaj gre pri sporu med njo in Paragijevo, zato tega ne more komentirati. Podvomil je tudi o resničnosti navedb v pismu in dodal, da je vsako tako opozorilo posredovano neposredno odgovornim.
»Če bi se izkazalo, da očitki držijo, bi minister za zdravje verjetno ukrepal. Kot vem, je NLZOH delo opravljal kakovostno in zgledno,« je dejal. Poudaril je, da so bili njihovi podatki o količini koronavirusa v odpadnih vodah po posameznih regijah pravočasno opozorilo o tem, kaj sledi glede razvoja epidemije.
Janša poudaril pomen precepljenosti
Po njegovi oceni je epidemiološko stanje trenutno sicer resno, a ne tako kot jeseni 2020, saj ima koronavirusna različica omikron kljub večji kužnosti blažje posledice. Ob tem je Janša izpostavil pomen precepljenosti proti covidu-19. Višja ko je, manjši je pritisk na bolnišnice in manj ljudi umre, je poudaril.
Na vprašanje, kdo je odgovoren za stopnjo precepljenosti pri nas, je Janša odgovoril, da Slovenija ni uvedla obveznega cepljenja, torej je to odgovornost vsakega posameznika. Sicer pa je precepljenost v Sloveniji po njegovih besedah enaka kot tam, kjer je bil v preteklosti enopartijski režim. »Zakaj ima vzhodna Nemčija, kjer je bila nekoč Nemška demokratična republika, približno enako precepljenost kot Slovenija, zahodni del, ki ima isto vlado, pa precepljenost nad evropskih povprečjem?« je ponazoril.
Pavšič ga je povprašal tudi po oceni upravljanja epidemije glede na količino presežnih smrti, precepljenosti, zaupanje v vlado in stroko. »Vsaka presežna smrt je preveč in vsako obžalujemo,« je dejal Janša. Dodal je, da je njihovo število v skladu s precepljenostjo, o kateri upajo, da se bo dvignila tudi ob Dnevih cepljenja, ki ravno te dni potekajo že drugič.
Sicer pa je po Janševih besedah njegova ali Pavšičeva sodba o tem, kdo je bil v epidemiji uspešen, subjektivna. »Kar je objektivno, so mednarodne primerjave,« je poudaril. Spomnil je na nedavno objavljene podatke OECD, ki primerjajo uspeh obvladovanje epidemije najbolj razvitih držav na svetu. Kot je izpostavil Janša, je Slovenija zasedla drugo mesto, takoj za Dansko.
