V Glasgowu dogovor o omejitvi globalnega segrevanja
Podnebna konferenca COP26 v Glasgowu se je končala z dogovorom o omejitvi globalnega segrevanja. Pogajalci so po napornem nočnem usklajevanju danes pripravili nov osnutek besedila končne izjave, v katerem je ostala zaveza o stopnjevanju prizadevanj za postopno odpravo energije iz premoga in opuščanju neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, a brez izrecnega opuščanja njihove uporabe.
Predsedujoči podnebni konferenci COP26 v Glasgowu Alok Sharma je popoldne delegate pozval k sprejetju osnutka končne izjave. Po njegovih besedah ta predstavlja uravnotežen dogovor, ki pomeni korak naprej za vse. »Vsak ima priložnost, da pove, kaj si misli. Upam, da kolegi znajo ceniti to, kar je na mizi,« je dejal Sharma.
Tudi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je popoldne opozoril pred neuspehom konference in zbrane delegate pozval, naj ne odnehajo tik pred ciljem. »Za božjo voljo, ne uničite tega trenutka,« je dejal komisar, pristojen za zeleni prehod. Konferenco v Glasgowu je primerjal z maratoncem, ki bi odnehal tik pred ciljno črto. Čeprav bi se moral podnebni vrh zaključiti že v petek, pa so se žgoče razprave o podrobnostih nadaljevale še v pozen sobotni večer, zlasti glede financiranja podnebnih ukrepov. Veliko držav ima svoje interese in Timmermans je opozoril, da so pri veliko vprašanjih še vedno povsem na začetku. Pa vendar meni, da je predlagani osnutek končne izjave dober, ki bi ga bilo treba sprejeti in se zavezati k ciljem.
»Želim si, da vsak od nas pomisli na eno osebo, ki bo leta 2030 še tu,« je še pozval Timmermans na konferenci. »Vsak pa naj se vpraša, v kakšnih pogojih bo ta oseba živela, če bomo zamudili cilj, da ustavimo globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija,« je še dejal komisar in znova opozoril na svarila znanstvenikov, da ob večjem segrevanju sledi katastrofa za planet.
Na drugi strani pa indijski okoljski minister Bhupender Yadav tovrstne katastrofične scenarije zavrača. Opozarja predvsem na pravico držav v razvoju, da se razvijajo, pri tem pa imajo po njegovih besedah pravico uporabljati tudi fosilna goriva.
Države v razvoju namreč v zgodovini niso prispevale veliko k izpustom toplogrednih plinov, zato je njihova odgovornost glede podnebnih sprememb manjša, je prepričan. Države v razvoju imajo zato »pravico do poštenega deleža globalnega ogljičnega proračuna in imajo pravico do odgovorne rabe fosilnih goriv«, je dodal.
