Urške vseh dežel zbrane ob gorski katedrali
Uršlja gora, ki se dviga 1699 metrov visoko, je najbolj množično obiskana koroška gora in najvzhodnejši karavanški vrh v Sloveniji. Stoji med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem, ime pa je dobila po gotski cerkvi sv. Uršule, ki so jo začeli graditi že leta 1570. Je tudi najvišje stoječa slovenska cerkev, ki prevzame s svojo mogočnostjo, zaradi česar ji mnogi rečejo gorska katedrala.
Drugo ime za Uršljo goro je Plešivec – zaradi sivega apnenčastega vrha med gozdnatimi pobočji gore, ki spominja na plešo, malo pod vrhom se namreč konča gozdna meja. Na gori so tudi televizijski oddajnik, zgrajen leta 1962, ki deluje kot orientacijska točka in je viden iz daljave, planinski dom in nad njim spomenik koroškim borcem, ki so padli v bojih za Koroško v letih 1918 in 1919. Na gori, tako imenovanem Koroškem vrhu, stoji tudi križ, ki so ga postavili borci, ki so se v letih od 1918 do 1920 borili za severno mejo.
Uršlja gora ni priljubljena pohodniška točka le za Korošce, temveč za številne druge planince in romarje ter je pomembna postojanka na slovenski planinski poti. V soboto, 21. oktobra, ko goduje sv. Uršula, naj bi se na njej trlo Uršk, Urš in Uršul ter Uršik, saj peto leto zapored pripravljajo pohod Sto Uršk na Uršljo goro. Lani so kljub slabemu vremenu našteli 76 Uršk, tudi za to soboto vreme ne kaže najbolje, a se, kot nam je povedal oskrbnik koče Nejc Juvan, napoved še lahko spremeni. Je pa to nedeljo sneg za odtenek že pobelil Uršljo goro.
Meja med deželama Koroško in Štajersko
Kot je poudaril sogovornik iz ZKŠTM, na Uršlji gori potekajo različne meje, tudi med nekdanjima deželama Koroško in Štajersko. Cerkev sv. Uršule stoji v naselju Jazbina, ki sodi pod občino Črna na Koroškem, obenem pa kot podružnična cerkev spada v župnijo Stari trg pri Slovenj Gradcu. Planinski dom upravlja Planinsko društvo Prevalje, vrh pa je na meji med občinama Ravne na Koroškem in Črna na Koroškem. A čeprav je Uršlja gora malo od vseh in obenem od nikogar, so jo za svojo vzeli vsi.
Na spletu zasledimo, da na Uršljo goro lahko pridemo po desetih različnih poteh, tista najdaljša je z izhodiščem v Mežici in zanjo pohodnik potrebuje dobrih pet ur. Najbolj priljubljena pot na goro kot tudi najbolj primerna za družinski izlet pa je iz Naravskih ledin, ki terja uro in pol hoda. Vse poti so označene kot lahke planinske poti.
Poleg omenjenega pohoda Sto Uršk na Uršljo goro potekajo še drugi organizirani dogodki, denimo nočni zimski pohodi, Uršlarija – ko GRS in zdravstvene ustanove priredijo dogodek z vsebinami o varnosti v gorah, silvestrovanje, predvsem pa se na gori zvrsti kar nekaj svetih maš.
Največ ljudi se zbere na god sv. Uršule
»Maše, ki potekajo od maja do oktobra, se navezujejo na okoliške kraje, vsaka župnija en konec tedna organizira romanje, a najbolj obiskan in priljubljen je že od nekdaj god svete Uršule, ki velja za praznik gore. V širši okolici kmetje vzamejo dela prosti dan, da se lahko povzpnejo na koroško lepotico,« je med drugim opisal Juvan.
Posvečena je sveti Uršuli, ki je gori dala tudi ime. »Cerkev je prav svojevrstna, tako po nastanku kot po videzu. Posebno je že to, da so v časih, ko se je med deželnim meščanstvom močno širil protestantizem, veliki kmetje sami sklenili visoko oziroma bliže bogu zgraditi veliko cerkev v slogu katoliške tradicije. V letu 1601, ko se je gradnja malo upočasnila, si jo je ogledal ljubljanski škof Tomaž Hren. Zavzel se je za cerkev in dal vsa potrebna navodila glede oltarjev, tako da je lahko že naslednje leto na nedeljo, 18. avgusta, v cerkvi posvetil tri oltarje, sv. Uršule, sv. Trojice in Device Marije. Čez sedem let, leta 1609, je posvetil še štiri oltarje. Cerkev je postala priljubljeno romarsko središče,« lahko preberemo na Wikipediji.
Koča z mladima najemnikoma
Prvo kočo na Uršlji gori je leta 1912 zgradilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo. Po prvi svetovni vojni jo je prevzela mislinjska podružnica Slovenskega planinskega društva. Koča je med narodnoosvobodilno borbo, 29. avgusta 1942, pogorela. Po osvoboditvi jo je prevzelo Planinsko društvo Prevalje, ki jo je obnovilo in 22. avgusta 1948 tudi odprlo, lahko preberemo na spletu. Omenjeno društvo že vrsto let skrbi za dom, dobro leto sta najemnika mlad par, po izobrazbi arhitekta, sicer pa ljubitelja gora, ki dom upravljata z jasno vizijo in željo po modernizaciji.
Kot je Nejc Juvan povedal za Delo, so v tem letu naredili že marsikaj, prenavljali v notranjosti doma, tudi ponudba je malo drugačna. »Trudimo se obnavljati, modernizirati, zdaj se bodo začele delati kopalnice, malo bomo preuredili sobe. Trenutno je postelj za približno 40 ljudi, ko bo vse urejeno, se bo število povečalo na 60, 70.« Od maja do konca septembra so odprti vsak dan, sicer pa vse leto v petek, soboto in nedeljo.
Uršula in povodni mož
Obstajajo pa tudi druge legende o tem, kako se je Uršula znašla na tej gori. Na vrhu gore je po eni legendi živel povodni mož, ki je prežal na mlada nedolžna dekleta. Tako je bilo vse do konca 16. stoletja, ko ga je v gorskem Črnem jezeru ugonobila krščanska svetnica Uršula, zavetnica devic. Osmoljeni neotesani divjak je svoj novi azil našel na Pohorju, na Velikih Kopah, kjer je še danes Ribniško jezero, svetnica pa se je ustalila na Uršlji gori.
Na spletu je zaslediti še druge različice legende, so pa te, kot je videti, starejše od Prešernove Urške in povodnega moža ter z njim nimajo povezave – navdih za Povodnega moža je namreč največji slovenski pesnik dobil v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske. Je pa bila Uršlja gora navdih nekaterim drugim slovenskim avtorjem, med drugim Prežihovemu Vorancu oz. Lovru Kuharju, ki se je rodil v Podgori pri Kotljah.
