Luka Mesec: Boli me zamrznitev transferjev, smo pa rešili pokojnine
Večina prizadetih v poplavah, ki so zaprosili za izredno solidarno pomoč na centrih za socialno delo, je ta teden prejela izplačila tega drugega paketa državne finančne pomoči. Čakajo pa še na sanacijski zakon, ki bo podlaga za višje zneske za obnovo domov. Stroški popoplavne obnove bodo, med drugim, odnesli uskladitev socialnih transferjev, kar resornega ministra Luko Meseca boli, kot nam je povedal v podkastu Obnavljamo Slovenijo, pa bo naredil vse, da enaka usoda, torej zamrznitev, ne bi doletela minimalne plače.
»Že prvi dan, torej tisti črni petek, smo na ministrstvu organizirali krizni štab in začeli snovati ukrepe, s katerimi bi pomagali ljudem, ki so jim poplave odnesle hiše in stanovanja, podjetjem, da čim prej očistijo proizvodne obrate in zagotovijo ohranitev delovnih mest, po tretji strani pa, da pomagamo pridobiti delovno silo, da bo Slovenija lahko čim prej obnovljena,« je strnil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Vlada je avgusta najprej namenila 10 milijonov evrov, ki jih je v razdeljevanje poverila Rdečemu križu Slovenije in Slovenski karitas. Ta sta skupaj prejela skoraj 9000 vlog, kar pa je bilo manj od pričakovanj, zato so upravičenci v najvišjih dveh škodnih kategorijah dobili več od sprva predvidenega – za poplavljene stanovanjske etaže namesto 1500 evrov 2260 evrov, komur je uničilo bivališče, pa je dobil 4521 evrov namesto 3000. Ali ga je presenetilo, da ni bilo prosilcev več? »Ko smo se na vladi odločili, da prek humanitarnih organizacij plasiramo 10 milijonov evrov, se o razsežnostih katastrofe še ni vedelo vse. To je bil znesek, ki smo ga dali kot res prvo hitro pomoč. Na neki način je bil to test za to, da smo za naslednje ukrepe bolj natančno vedeli, pri čem smo in s kakšnim denarjem je treba pristopiti k pomoči,« je odgovoril Mesec.
»Potem smo vstopili mi z ministrstva za delo in centri za socialno delo. Uvedli smo nov institut izredne solidarne pomoči, posodobili informacijski sistem in konec septembra so se začela izplačila, pri čemer lahko štiričlanska družina dobi enkratno pomoč v znesku do 11.500 evrov, samska oseba v gospodinjstvu pa do 4900 evrov,« je naštel. Skupno so do zdaj razdelili 18 milijonov evrov finančne pomoči 3400 gospodinjstvom, v proračunu pa je za to načrtovanih 40 milijonov evrov. Kdor še ni oddal vloge, lahko to še vedno stori.
»Tretji del pa bo pomoč, namenjena temu, da si ljudje lahko spet uredijo poplavljena stanovanja in hiše. Ta prihaja zdaj v sanacijskem zakonu, ki je v pripravi na strokovni ravni. V enem tednu naj bi prišel do ministrov,« je napovedal. Po zadnjih podatkih je 222 hiš popolnoma poplavilo oziroma so neprimerne za bivanje, skupina, ki jo vodi Boštjan Šefic, naj bi individualno obravnavala vsako gospodinjstvo, kakšne so možnosti.
Podpora za 890 podjetij
Odziv na ukrepe za trg dela – subvencioniranje čakanja na delo in višje sile – sogovornik ocenjuje kot zelo dober, nanje se je prijavilo približno 22 tisoč ljudi, ki delajo v 890 podjetjih. Na kritike delodajalske strani, da država krije samo 80 odstotkov nadomestil, kar je za podjetja, ki ne morejo delati, velika težava, je odgovoril, da so za avgust nadomestila plačali v celoti, naprej pa je 80 odstotkov neke vrste varovalka proti izkoriščanju. »Če je vse na plečih države, lahko marsikdo v tem najde več možnosti za to, da optimizira svoj poslovni rezultat, in 80 odstotkov smo nastavili ravno zato, da mora podjetnik nekaj primakniti, da se bo ukrep smiselno uporabljal, ne zato, ker bi hoteli kogarkoli ožemati,« je pristavil Mesec.
Ukrep hitrejšega zaposlovanja tujcev, ki bi sodelovali pri sanaciji, je še v povojih, zavod za zaposlovanje v državah, katerih državljani ne potrebujejo vizuma za vstop v Slovenijo, predvsem v Bosni, Srbiji in Severni Makedoniji, intenzivno išče kader. Za javna dela, za katera so zvišali plačilo, se je doslej angažiralo 96 prej brezposelnih ljudi. »Če bomo ugotovili, da ukrepi niso zadostni, bomo prišli z dodatnimi,« obljublja.
Pozivi gospodarstva, da je najprej nujna dokončna ocena škode, preden začne država nalagati dodatne obremenitve podjetjem in prebivalstvu, pa se mu zdijo malo kontradiktorni, saj po eni strani hočemo, naj več plača država, »preden bi sami pristavili, pa hočemo tako in tako oceno škode, o kateri bomo še nekaj mesecev polemizirali«. »Mislim, da je treba razumeti, da bomo morali v tej katastrofi vsi nekaj primakniti, se pravi, nekaj gospodarstvo, nekaj država in konec koncev tudi mi sami. Zato smo tudi uvedli koncept solidarnostnih sobot, da pomagamo tistim, ki so v poplavah izgubili vse.«
Govor je bil o še bolj bolečih rezih
Stroški sanacije se bodo prebivalcem poznali tudi prek rezov, ki so predvideni v proračunskih dokumentih. Nekaj večjih zadeva ministrstvo za delo. »Ponavadi dobro spim, ampak od avgusta naprej mi najprej poplave, potem pa predvsem proračun niso dali spati. Pri proračunu sta težavi dve. Prva je, da se predvideva, da se bo na evropski ravni v naslednjem letu ponovno aktiviralo fiskalno pravilo, zaradi česar mora Slovenija precej drastično zmanjšati primanjkljaj, zato smo od ministrstva za finance dobili poleti limit, da se naš proračun, ki je obsegal okrog 2,12 milijarde evrov, zmanjša za 180 milijonov. Ko so prišle poplave in napoved sklada, so nam proračun zmanjšali še za štiri odstotne točke, kar pomeni, da bi morali naslednje leto ustvariti 250 milijonov prihranka. Ob poplavah sem se s tem ukvarjal praktično cel avgust, se pravi, se sestajal z direktorati, premetaval številke, razmišljal o možnih ukrepih. Na vladi smo imeli trda pogajanja, ki so šla predvsem v smer, kako se v Bruslju postaviti in kako pri tem deficitu upoštevati poplave,« je povedal Mesec.
Po njegovih besedah je bilo veliko polemike, kako ta denar zbrati. »Osnovno vprašanje je tole: Slovenija z davki in prispevki, sektor država, zbere 43 odstotkov BDP, toliko je zbrala tudi leta 2019 in takrat smo tudi toliko porabili. Povsod v Evropi, ne samo pri nas, se je javna poraba vmes povečala. Trenutno porabimo 49 odstotkov BDP, dovoljen primanjkljaj po fiskalnih pravilih pa ni šest, ampak tri odstotne točke. Obstajata dva načina, kako ti dve številki spraviti skupaj, eden je z rezi, drugi pa je, da razmislimo, kje smo za državami EU, ki v povprečju z davki in prispevki zberejo 46 odstotkov svojega BDP, evroobmočje 47 odstotkov, sosednja Avstrija pa recimo 49.«
Pričakuje, da bo nadaljevanje proračunske polemike še zanimivo. »Kar nas zadeva, nam je nekaj bolečih ukrepov uspelo odbiti. Marsikaj je bilo na mizi, da bi se nižala porodniška nadomestila, lahko bi se ukinjali določeni razredi otroškega dodatka, lahko bi se nižalo denarne socialne pomoči in tako naprej. Uspelo nam je, da ne bo nobenih rezov v pravice. Zelo me boli, da smo morali na koncu proračunske razprave na vladi privoliti v to, da moramo zamrzniti socialne transferje, smo pa rešili uskladitev pokojnin, ki bo januarja prihodnje leto predvidoma 8,2-odstotna.«
Prispevek naj bi bil najmanj enak
Zamrznitev socialnih in družinskih transferjev ter dohodninske lestvice in olajšav ob sedanji inflaciji pomeni manjši razpoložljiv dohodek prebivalstva. »Drži, zato sem rekel, da me to boli. Zneski ostanejo enaki, kupna moč pa seveda ne, ker se je vmes zgodila 7-odstotna inflacija, če gledamo letno povprečje, oziroma 5,2-odstotna, če gledamo inflacijo med lanskim in letošnjim decembrom.« Na očitke sindikatov, da se je vlada za te varčevalne ukrepe odločila brez kakršnegakoli posvetovanja z njimi, odgovarja, da to deloma drži, ker ekonomsko-socialni svet zaradi izstopa delodajalcev trenutno ne deluje. »Ni pa res, da s sindikalno stranjo ne bi komunicirali. Na ministrstvu imamo svet za dostojno delo, sestanki s sindikalnimi centralami potekajo na približno 14 dni. Tam sem jih redno obveščal. Torej so vedeli, da se pripravlja oboje.« Kakšna bo usoda minimalne plače? »Za minimalno plačo bom naredil vse, da bo usklajena tako, kot določa zakon. Predvideva se, da bo to 5,2 odstotka.«
Pravi, da razume napoved sindikatov, da bi bili pripravljeni tudi na splošno stavko, če bi se kakorkoli posegalo v minimalno plačo. »To bi pomenilo, da imamo situacijo, ko revni zaposleni pač delajo enako kot lani, ampak za realno nižje plačilo.«
Kako pa odgovarja na njihov očitek, da bodo zaposleni za sanacijo prispevali več kot kapital in da je solidarnost predvsem na strani delavcev? »Intenca vlade je, sploh pa prizadevanje Levice, da je ta prispevek vsaj enak, oziroma mi bi želeli, da kapital da več. Pogledati moram izračune, in če se tako pokaže, se bomo pogajali naprej, da kapital prispeva več tam, kjer lahko.«
