Gozd so pripravljeni braniti tudi s svojimi telesi
Krajani velenjske Stare vasi nasprotujejo načrtovanim spremembam na območju tamkajšnjega centra za zbiranje odpadkov. Nasprotujejo kakršnimkoli novim dejavnostim na tem območju, predvsem pa hočejo v celoti ohraniti tamkajšnji gozd. Župan Peter Dermol pravi, da gre za prejudiciranje.
Pobudnik sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta začasne deponije komunalnih odpadkov v Stari vasi je podjetje Karbon, katerega končni lastnik je družba, ki jo je soustanovil, kasneje pa bil edini lastnik, Tomaž Ročnik. Ta je družbo leta 2013 prenesel na hčer Zalo Ročnik, ki je danes tudi direktorica Karbona. Sodeč po javno objavljenih izhodiščih za spremembe ureditvenega načrta, izdelavo občinskega odloka bo financiral Karbon, si na tem območju želijo zgraditi nove prostore za družbe Karbon, PUP, podjetje za urejanje prostora, katerega direktorica je prav tako Zala Ročnik, PUP Saubermacher in Dinos ter razširiti zbirni center.
Na okoli 4,3 hektara velikem območju, ki ga danes pretežno prekriva gozd, je šest gradbenih parcel, na katerih med drugim predvidevajo Dinosovo zbiranje in predelavo odpadkov za sekundarne surovine, na Karbonovi parceli bi izvajali dejavnost zbiranja in razgradnje vozil, šesto parcelo bi lahko uporabili za katerokoli od navedenih dejavnosti.
Gozd potrebujejo
Krajani, združeni v Prvo razvojno iniciativo Stara vas, so nad načrti ogorčeni, saj bo v njihov prostor že zarezala tretja razvojna os. Svoje zahteve bodo svetnikom predali jutri, je dejal predstavnik iniciative, arhitekt Gregor Gojević: »Gozd je v zdajšnjem obsegu nedotakljiv! Prav tako ne dovolimo posegov v geometrijo terena. Ne nasprotujemo sedanjim dejavnostim, absolutno pa je nesprejemljiv vnos novih dejavnosti, zlasti dejavnosti Dinosa in Karbona, prav tako prestavitev parkirišča za gradbeno mehanizacijo na to območje. Strinjamo pa se, da sem prestavijo rastlinjake, ampak ne na območje gozda, temveč na del, kjer ni gozda. Bilo bi res ironično, da bi drevesa podrli zato, da bi tja postavili rastlinjake.«
Zavod za gozdove je v podrobnejših usmeritvah za to območje zapisal, da gre za gozd s posebnim namenom z močno poudarjeno ekološko in socialno funkcijo. Svetovali so, da naj šesta parcela ostane nepozidana in na njej gozd: »Varovalni pas gozda je zlasti pomemben zaradi predvidene gradnje hitre ceste.« Krajan in gozdar Aleš Ocvirk je še bolj neposreden: »Gozdovi v naši občini izginjajo. Najprej smo izgubili Rakovo gošo, gozd bi izgubili pri nogometnem in košarkarskem igrišču, za hitro cesto smo na odseku Konovo–Škale že odkazali štiri hektare gozda, skoraj 25 hektarov na odseku Gaberke za Plešivec ... Ta gozd v Stari vasi je velika kulisa, ki ščiti mesto pred erozijo, vetrom z Uršlje gore. Ta gozd potrebujemo!«
Kakšne spremembe?
Župan Peter Dermol je dejal, da so krajani prehitro skočili na noge. Dodal je, da si v krajevni skupnosti Stara vas že nekaj let želijo, da bi se Dinos umaknil iz mestnega središča, ter da je upravna stavba PUP Saubermacher v katastrofalnem stanju in kazi videz krajevne skupnosti: »Trenutno se pripravljajo izhodišča, potem bo osnutek zazidalnega načrta. Sledila bo javna razprava, obravnava kot pri drugih prostorskih aktih. Zdaj so se pojavile težave zato, ker nekdo prejudicira neko stvar, ker v javnosti govori, da se bodo podirala drevesa.« Kot je še dejal, morajo zagotoviti, da ta dejavnost ne bo vplivala na kakovost bivanja krajanov v neposredni bližini.
Gojević odgovarja, da je sedanja lokacija Dinosa res neprimerna, vendar ni rešitev, da ga prestavijo zgolj na drug konec iste krajevne skupnosti: »Ta dejavnost sodi v industrijsko cono.« Dodal je še, da ne gre za nobeno prejudiciranje: »To je edini dokument, ki ga ta trenutek imamo. Verjamem, da bo naslednji drugačen, ampak vprašanje, kaj bi bilo, če ne bi ukrepali in izsilili zbora krajanov. Tam pa so nas postavili pred dejstvo in govorili, kaj bo tu. Sam bi pričakoval vprašanje, kaj mi menimo o tem.« Prve podpise bodo svetnikom predali jutri, zbirali pa jih bodo še do petka, ko bo na občini izredni zbor krajanov. Gojević pravi, da so krajani enotni: »Podpisujejo mladi in stari. Kar nekaj naših sokrajank, starih 80 let, je povedalo, da so pripravljene s svojim telesom zavarovati gozd. Sprašujejo me, kdaj bomo naredili živo verigo.«
