Cepivo proti raku
Ta teden (10. maja) je v reviji Nature izšlo poročilo o uspešnem delovanju cepljenja na osnovi mRNK proti raku trebušne slinavke, ki ga je pripravila razvojna ekipa podjetja Biontech, ki ga je pred pandemijo poznalo zelo malo ljudi, zdaj pa ga vsakdo. Rak trebušne slinavke je izjemno invazivna vrsta raka z zelo majhno možnostjo preživetja, ki se v zadnjih desetletjih ni bistveno izboljšala kljub siceršnjemu napredku onkoloških terapij pri zdravljenju drugih vrst raka. Zato je rak trebušne slinavke cilj mnogih poskusov eksperimentalnih terapij. Pred pandemijo je bil razvoj cepiv mRNK proti raku, predvsem raku trebušne slinavke, med najpomembnejšimi cilji razvojnih ekip Moderne in Biontecha, vendar se je pred izbruhom pandemije zdelo, da bo sicer izvrstna ideja morda ostala brez rezultata, saj do realizacije kliničnih študij ni in ni prišlo. Potem je prišla pandemija in in tehnologija cepiv mRNK je postala prevladujoča pri pripravi cepiv proti covidu-19. Ob dejstvu, da je iz neuspešnega cepiva proti raku nastalo zelo uspešno cepivo proti covidu-19, je nato nastala vrsta znanstvenih šal in domislic, ki še zdaj krožijo med raziskovalci in obiskovalci kongresov.
A znanstvene šale, ki krožijo o neuspešnem cepivu proti raku, ki je postalo uspešnica proti covidu-19, ne pomenijo, da je bilo cepivo mRNK proti raku propadla ideja. V resnici je Uğur Şahin, šef podjetja Biontech pred že dobrim letom napovedal, da bodo investirali ogromno denarja, ki so ga zaslužili s cepivom proti covidu-19, v to, da bi idejo o cepivu mRNK za zdravljenje raka vendarle uspešno uresničili. Zamisel za to cepivo je sicer zelo privlačna in logična. Znano je namreč, da se celica spremeni v rakasto tako, da v njej nastane vsaj nekaj mutacij – mutirani proteini pa neustrezno nadzirajo razmnoževanje celice, zato se taka celica začne nenehno razmnoževati in to je potem – rak. Žal je ogromno različnih mutacij, ki lahko privedejo do raka, zato proti raku ni mogoče izdelati univerzalnega zdravila, ki bi ciljalo na en sam protein ali gen.
Raziskovalna ideja podjetja Biontech je, da nam sploh ni treba vedeti, kateri mutirani proteini so vzrok za nastanek raka pri nekem bolniku. Dovolj je, da pregledamo vse mRNK (ki so navodila za tvorjenje proteinov) pri rakastih celicah določenega bolnika in jih primerjamo z mRNK pri njegovih zdravih celicah. Tiste mRNK, ki so pri rakastih celicah različne od zdravih celic, pa zapakiramo v maščobne mehurčke in z njimi cepimo bolnika. Tako bomo imunskemu sistemu bolnika prikazali koncentrat mutiranih proteinov, ki jih vsebujejo njegove lastne rakaste celice. Potem bi, v skladu s to idejo, imunski sistem napadel rakaste celice in jih uničil. Po teh načrtih naj bi bolniku po odkritju raka takoj odvzeli nekaj rakastega tkiva, nato pa iz njega v dveh ali treh tednih pripravili cepivo.
Ta postopek je raziskovalna ekipa, ki preizkuša cepivo, v resnici izvedla pri 16 bolnikih z rakom trebušne slinavke – med operacijo so odstranili tumor, iz tumorskih celic so analizirali njihove molekule mRNK in jih primerjali z molekulami mRNK zdravih bolnikovih celic. Iz 20 vrst molekul mRNK, ki so jih našli v tumorju, ne pa v zdravih celicah, so naredili cepivo mRNK z enako tehnologijo, kot je izdelano cepivo proti covidu-19. Ves postopek izdelave individualnega cepiva za vsakega bolnika posebej je trajal devet tednov – nato so cepivo injicirali v bolnikovo žilo. Po letu in pol sledenja cepljenim bolnikom in kontrolni (necepljeni) skupini bolnikov se je pokazalo, da se je polovica cepljenih bolnikov imunološko odzvala proti tumorju z nastajanjem protitumorskih limfocitov T, obenem pa pri teh bolnikih ni pojavila ponovitev in širitev bolezni, kar je pri raku trebušne slinavke zelo dober dosežek.
Seveda je to šele prva faza kliničnega preizkušanja, katere namen je preizkusiti, ali cepivo v principu sploh lahko deluje. Glede na pravkar objavljene rezultate je princip delovanja prepričljivo potrjen. Gotovo avtorji študije pred prehodom v drugo fazo kliničnega testiranja (določitev optimalnega protokola in odmerjanja cepiva) pripravljajo še več različic poskusov prve faze, v katerih bodo poskušali 50-odstotno odzivnost na cepivo še bistveno izboljšati. Po eni strani z natančno analizo, katere vrste tumorskih mRNK se bolj »izplača« uvrstiti v pripravek cepiva, po drugi strani pa z analizo, kako sestaviti cepivo, da bo enakomerno aktiviralo obe vrsti limfocitov T, pomembni za napad na tumor (citotoksične limfocite T in celice T pomagalke).
Vsekakor pa pri tehnologiji izdelave cepiv mRNK najbolj navdušuje hitrost, s katero je že danes mogoče individualno, za vsakega bolnika z rakom trebušne slinavke posebej, izdelati cepivo, ki deluje. Devet tednov za izdelavo individualiziranega cepiva je izjemen rezultat, ki ga bo z izboljšavami mogoče še skrajšati. Predvsem pa okretnost in prilagodljivost cepilne tehnologije mRNK pomeni, da jo bo kmalu mogoče aplicirati ne le na vsakega bolnika posebej, ampak tudi na številne različne tumorje, če se bo uspeh pokazal na najmanj ozdravljivem med vsemi – raku trebušne slinavke.
***
Alojz Ihan, dr. medicinskih znanosti, imunolog, pisatelj in publicist.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.
