Na mednarodni konferenci pozivi k humanitarni pomoči za Sudan
Mineva natanko leto dni od izbruha spopadov v Sudanu med vojsko in paravojaškimi silami. Spopadi, ki jim še ni videti konca, so zahtevali več tisoč življenj, okoli 8,5 milijona ljudi pa je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove. Država je postala prizorišče ene izmed najhujših humanitarnih kriz na svetu.
Ob obletnici bo danes potekala mednarodna humanitarna konferenca za zbiranje pomoči za Sudan in sosednje države, ki so sprejele begunce. Konferenco organizirajo Francija, Nemčija in EU.
Spopadi v Sudanu so izbruhnili 15. aprila 2023 po večmesečnih napetostih med poveljnikom sudanske vojske Abdelom Fatahom Al Burhanom, dejanskim vladarjem Sudana, in njegovim nekdanjim namestnikom Mohamedom Hamdanom Dagalom - Hemedtijem, ki poveljuje paravojaškim silam za hitro podporo (RSF).
Donatorska konferenca za Sudan
V Parizu danes poteka donatorska konferenca za Sudan, na kateri sta Francija in Nemčija pozvali mednarodno skupnost k nujni pomoči za državo, ki jo že leto dni pretresa nasilje in pesti ena najhujših humanitarnih kriz na svetu. Glede na podatke ZN ob prvi obletnici konflikta je v državi domove vsak dan prisiljeno zapustiti okrog 20.000 ljudi.
Cilj konference je po besedah francoskega zunanjega ministra Stéphana Séjournéja svet spodbuditi k ukrepanju. Nujno naj bi bilo zbrati denar za oskrbo države s humanitarno pomočjo, od katere je odvisnih 27 milijonov ljudi oz. približno polovica prebivalstva. 18 milijonom ljudi grozi lakota. Obenem si želijo začrtati pot trajnemu miru in vrnitvi k demokratičnim procesom v državi, je še dejal Séjourné.
Na konferenci sodelujeta tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in komisar za krizno ukrepanje Janez Lenarčič. Borrell je prav tako govoril o eni največjih kriz na svetu. Prvi cilj sta ustavitev spopadov in humanitarna pomoč, nato pa je treba po njegovih besedah dati težo civilnim glasovom in začeti politični proces.
Odnosi med generaloma, ki sta leta 2021 izvedla vojaški udar, so se zaostrili med načrtovanjem prehoda z vojaške na civilno oblast, s katerim naj bi se končala politična kriza v državi.
V skladu z načrtom bi se oblasti morala odpovedati tako vojska kot RSF, dve točki pa sta se izkazali za posebej problematični. Prva je bila časovni načrt za vključitev RSF v redne oborožene sile, druga pa vprašanje verige poveljevanja med vojsko in RSF.
Umrlo že več kot 15.000 ljudi
Spopadi za nadzor nad tretjo največjo afriško državo so zajeli večji del Sudana in doslej zahtevali več kot 15.000 življenj, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Več kot 8,5 milijona ljudi je moralo zapustiti svoje domove, od tega jih je skoraj dva milijona pobegnilo v sosednje države, zlasti v Čad in Južni Sudan. Konec aprila pa so tudi številne države začele evakuirati svoje diplomatsko osebje in državljane iz Sudana.
Prehranska negotovost
Združeni narodi že več mesecev opozarjajo na čedalje večjo humanitarno krizo v državi. Okoli 25 milijonov ljudi oziroma polovica prebivalstva potrebuje humanitarno pomoč in zaščito. Približno 18 milijonov ljudi je trenutno v hudi prehranski negotovosti, iz države pa tudi prihajajo poročila o otrocih, ki umirajo zaradi podhranjenosti.
V Sudanu se soočajo tudi z vse pogostejšimi izbruhi bolezni. Zaradi mrzlice denga in akutne diareje je umrlo več sto ljudi, nadaljnje širjenje bolezni pa bi lahko ohromilo že tako zdesetkan zdravstveni sistem.
»Po letu dni vojna v Sudanu še vedno divja, država in njene sosede pa se soočajo z eno največjih in najzahtevnejših humanitarnih kriz na svetu,« je v torek opozorila tiskovna predstavnica Sveta ZN za človekove pravice (UNHCR) Olga Sarrado Mur.
Dodala je, da vsak dan mejo prečka na tisoče ljudi, večinoma ženske in otroci, ki obupno potrebujejo hrano, vodo, zavetje in zdravstveno oskrbo.
Od začetka spopadov je bilo med vojsko in RSF s pomočjo posrednikov doseženih več dogovorov o premirju, vendar so bili ti vsakokrat prekinjeni, večinoma po že nekaj dneh. Spopadom tako za zdaj še ni videti konca.
Obe strani sta sicer bili od začetka spopadov obtoženi raznih vojnih zločinov, med drugim vsesplošnega obstreljevanja naseljenih območij, mučenja in samovoljnega pridrževanja civilistov.
ZN so julija lani v Zahodnem Darfurju odkrili množično grobišče z najmanj 87 trupli. Mednarodno kazensko sodišče (ICC) pa je še istega meseca sprožilo preiskavo domnevnih vojnih zločinov v Sudanu.
