Na haaškem sodišču prvo zaslišanje v okviru ukrajinske tožbe proti Rusiji
Na meddržavnem sodišču v Haagu je danes potekalo prvo zaslišanje v primeru ukrajinske tožbe proti Rusiji, ki jo je Kijev vložil le dva dni po začetku ruske invazije februarja lani. Ukrajina svojo sosedo obtožuje kršenja konvencije ZN o genocidu, čemur je na današnjem zaslišanju ostro oporekal ruski predstavnik Genadij Kuzmin.
Ukrajina v tožbi trdi, da je Rusija zlorabila konvencijo ZN o genocidu iz leta 1948, s tem ko je invazijo na sosednjo državo utemeljila z domnevnim izvajanjem genocida nad rusko govorečim prebivalstvom v regijah Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine.
Na današnjem prvem zaslišanju je govoril le Kuzmin, ki je med drugim dejal, da ukrajinski primer »ne bi mogel biti dlje od resnice«. Dodal je, da je pravno stališče Ukrajine pomanjkljivo in v nasprotju z dolgoletno prakso sodišča v Haagu.
»Kar pa zadeva izraze zaskrbljenosti v zvezi z grožnjo genocida, ti niso presenetljivi – glede na politiko kijevskega režima, ki je trdno zasidrana v zgodovini, doktrinah in praksah nacizma,« je še dejal predstavnik Rusije.
Kuzmin je meddržavno sodišče ob tem pozval, naj ukrajinsko tožbo ovrže, in trdil, da »se konvencija ZN o genocidu nanaša na preprečevanje in kaznovanje genocida, kar pa za ukrajinski primer ne velja«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Stališča bo predstavilo 32 držav, tudi Slovenija
Proces se bo v torek nadaljeval z zaslišanjem ukrajinskega predstavnika, nato pa bo v sredo svoja stališča predstavilo še 32 držav, ki so v postopku podprle Ukrajino, med katerimi je tudi Slovenija. Prihodnji teden bosta nato pred sodišče znova stopila predstavnika Rusije in Ukrajine.
Sodišče je v okviru postopka, povezanega z ukrajinsko tožbo proti Rusiji, sicer že marca lani odločilo, da mora Rusija prekiniti vse vojaške operacije v Ukrajini in z njenega ozemlja umakniti svoje oborožene sile. Vendar Rusija ugovarja, da sodišče za to ni pristojno.
Meddržavno sodišče v Haagu je bilo ustanovljeno po drugi svetovni vojni za reševanje sporov med članicami ZN, kadar jih te ne morejo rešiti same. Odločitve sodišča so zavezujoče, vendar držav dejansko ne more prisiliti v to, da bi jih spoštovale.
