Vsakih 10 minut je ubit otrok, širijo se tudi bolezni
Spremljamo dogajanje v Palestini in Izraelu:
Ključni poudarki:
21.48 Agencija Združenih narodov obtožuje Izrael nasilnega izseljevanja Palestincev iz Gaze
Med izrednim zasedanjem Varnostnega sveta OZN so predstavniki držav slišali še opozorila agencije OZN, UNRWA, agencije, ki podpira palestinske begunce. Philippe Lazzarini je opozoril, da se razvija neznosna humanitarna tragedija in da v Gazi ni nobenega varnega kotička več. Izraelsko bombardiranje, ukaze za evakuacijo in zasedbo naselij pa je označil za »nasilno preseljevanje« in »kolektivno kaznovanje«.
Na izrednem zasedanju je povedal tudi to, da je bilo v Gazi v zgolj treh tednih ubitih 3200 otrok, kar presega število na leto ubitih otrok na vseh konfliktnih območjih na svetu od leta 2019. »To ne more biti kolateralna škoda,« pravi Lazzarini.
UNRWA je ob tem izgubila 64 zaposlenih. Lazzarini je opozoril, da Palestinci čutijo, da jih ves svet enači s Hamasom, kar vodi v dehumanizacijo celotne populacije. Grozljivost dejanj Hamasa tudi ne odveže Izraela od njegovih obveznosti po mednarodnemu humanitarnemu zakonu.
Lazzarini je Varnostni svet pozval, naj poskrbi za takojšnjo prekinitev ognja, saj je od tega odvisna sedanjost in prihodnost Palestincev in Izraelcev. Ponovno je pozval tudi k nemoteni dostavi humanitarne pomoči, tudi goriva, ter zaščito civilistov in civilne infrastrukture.
21.01 Kirurg v Gazi: Ne morete si predstavljati, kako grozljivo je tu
Dr. Marwan Abusada, višji kirurg v bolnišnici Al-Shifa v mestu Gaza, je novinarjem BBC opisal razmere kot grozljive. »Vsake pol ure, vsako minuto sprejemamo nove ranjence. Naša bolnišnica je pretesna za vse nove poškodovane paciente. Nobenega prostora ni več za nove, tu je že več kot 800 ranjenih,« je povedal zdravnik.
Ob tem je poslal posnetke pacientov, tudi otrok, ki ležijo na posteljah in tudi na tleh. »Gaza je brez elektrike, brez vode, brez goriva, brez hrane in brez sanitarij. Razmere so resnično zelo slabe,« je sporočil.
Grozljivo je tudi to, da v bolnišnico ne prihajajo le bolniki, temveč tudi tisoče ljudi, ki iščejo varnejše zavetje po izgonu iz lastnih domov. »Zasedajo vsak kvadratni meter bolnišnice,« opozarja Abusada. »To so slabe, grozljive razmere. Tega si ne morete predstavljati, to je katastrofalno,« še dodaja. Poleg tega so štiri bolnišnice v mestu Gaza dobile ukaz o preselitvi na jug.
20.00 Organizacija Rešimo otroke svari, da je vsakih 10 minut ubit en otrok
Prebivalstvo Gaze je v povprečju eno najmlajših na svetu. Jason Lee iz palestinske veje humanitarne organizacije Rešimo otroke (Save the Children) je ob tem povedal, da je v Gazi zdaj ubit en otrok vsakih 10 minut. Za BBC je povedal, da je ranjenih vsaj 20.000 civilistov, vsak tretji pa je otrok.
K slabšanju razmer prispevajo še nalezljive bolezni, ki se v prenaseljenih območjih hitro širijo, tudi zaradi slabe higiene, ki je posledica ustavitve dobave vode v Gazo. Lee se boji širitve gripe in drugih respiratornih bolezni.
Dodal je, da so tovornjaki, ki vozijo pomoč v Gazo, le kaplja v morje dejanskih potreb. »Kirurgi operirajo brez anestetikov, ljudje pa uporabljajo mobilne telefone, da imajo v zdravstvenih ustanovah nekaj svetlobe,« opozarja Lee. Dodaja, da je zmanjkalo osnovnih potrebščin, kot so obveze, v inkubatorjih, ki jim lahko vsak trenutek zmanjka napajanja, pa je 130 prezgodaj rojenih otrok.
19. 40 Netanjahu je zavrnil možnost ustavitve ognja, saj je »to čas vojne«
Na konferenci po osvoboditvi ujetnice iz rok Hamasa je Benjamin Netanjahu pojasnil še izraelsko stališče do premirja. »Tako kot se ZDA niso strinjale z ustavitvijo ognja po bombardiranju Pearl Harborja ali po terorističnem napadu 11. septembra 2001, se Izrael ne bo strinjal z ustavitvijo sovražnosti do Hamasa po groznih napadih 7. oktobra,« pravi Netanjahu.
Kot je dodal, so »pozivi k premirju za Izrael podobni pozivom k predaji Hamasu, predaji terorizmu«. »Biblija pravi, da je čas za mir in čas za vojno. Zdaj je čas za vojno,« meni Netanjahu in dodaja, da je to »vojna za našo skupno prihodnost«. »Danes tako vlečemo črto med silami civilizacije in silami barbarstva,« je še dejal po poročanju BBC.
18.40 Netanjahu je zaželel dobrodošlico osvobojeni vojakinji
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je objavil video sporočilo nekaj minut po tem, ko je izraelska vojska objavila, da je ponoči rešila izraelsko vojakinjo Ori Megidiš iz rok Hamasa.
Netanjahu je dejal, da rešitev odseva odločenost države, da bo rešila ugrabljene državljane, in se zahvalil vojski ter obveščevalnim službam. Obenem je opozoril Hamas, da bo Izrael še naprej napadal njegove člane, poroča BBC.
Izraelski obrambni minister Joav Galant je kasneje na novinarski konferenci dejal, da ne bo razkrival, v kakšnih razmerah so zadržaveli vojakinjo. »Kar je povedala, bo ostalo med njo in tistim, ki mu je to povedala. Te podrobnosti morajo biti varne in ohranjene, saj je še mnogo drugih talcev v rokah Hamasa,« je dejal.
18.30 V ZN opozarjajo na povečano nevarnost v Siriji zaradi vojne med Izraelom in Hamasom
Posebni odposlanec ZN za Sirijo Geir Pedersen je danes v Varnostnem svetu ZN na zasedanju na temo razmer v Siriji povedal, da se nestabilnost in nasilje povečujeta, smiselnega političnega procesa pa ni. Opozoril je, da je Sirija na najnevarnejši točki v zadnjem času, ker se je tja začel prelivati spopad med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas.
»Danes opozarjam, da so razmere najnevarnejše v zadnjem času. Poleg nasilja, ki izvira iz samega sirskega konflikta, se prebivalci Sirije zdaj soočajo z grozljivo možnostjo morebitne širše eskalacije. Prelitje spopadov v Sirijo ni le tveganje, ampak se je že začelo« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Pedersen.
Izrael je v ponedeljek sporočil, da je izvedel zračne napade na vojaško infrastrukturo v Siriji, ki ima podporo Irana, ta pa med drugim oskrbuje z orožjem tudi Hamas in libanonsko proiransko milico Hezbolah. Ta mesec je prišlo tudi do več napadov na ameriške in druge zavezniške enote v Iraku in Siriji, ZDA pa so odgovorile z zračnimi napadi.
Edem Wosornu z Oddelka ZN za humanitarne zadeve je ob tem v Varnostnem svetu potrdil, da so se humanitarne razmere v Siriji le še poslabšale, poroča AFP. »Ta mesec so se na več območjih na severu Sirije spopadi okrepili. To je še toliko bolj zaskrbljujoče, ker se bliža zima, v Siriji pa okrog 5,7 milijona ljudi potrebuje humanitarno pomoč,« je dejal.
Varnostni svet ZN sicer že dlje časa ne more sprejeti nobene resolucije o Siriji, ker Rusija svojo politiko usklajuje z režimom predsednika Bašarja Asada in je večkrat uporabila pravico veta.
18.13 Izrael zamrznil plačila palestinski upravi na Zahodnem bregu
Izrael je zaradi podpore napadu gibanja Hamas začasno zamrznil plačila iz naslova davkov in carin palestinski upravi na Zahodnem bregu, je danes sporočil izraelski finančni minister Bezalel Smotrič. Pojasnil je, da je kabinet premierja Benjamina Netanjahuja sicer zaprosil, naj zadevo preuči, a da so plačila do sprejetja odločitve vseeno ustavili.
»Dokler ne bo sprejeta odločitev, ustavljamo plačila,« je skrajno desni minister zapisal na družbenem omrežju X in dodal, da je Netanjahujev kabinet zaprosil, naj v kratkem času preuči, ali naj s plačili nadaljujejo.
Ob tem se je skliceval na montažo izjav predstavnikov stranke Fatah palestinskega predsednika Mahmuda Abasa, v katerih so napad palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra in poboji, ki so sledili, opisani kot del »oboroženega odpora« Palestincev proti izraelski okupaciji.
Izrael v imenu palestinske uprave na Zahodnem bregu pobira davke in carine. Vsak mesec nato oblastem na Zahodnem bregu nakaže okoli 160 milijonov dolarjev. Palestinske oblasti se na Smotričevo potezo še niso odzvale, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Abas je sicer po napadu Hamasa na Izrael dejal, da dejanja in politika islamističnega gibanja, ki nadzoruje območje Gaze, ne predstavljajo palestinskega ljudstva. Ob tem je poudaril, da zavrača pobijanje civilistov na obeh straneh in tako Hamas kot Izrael pozval k izpustitvi zapornikov.
17.05 Resolucijo o Gazi v Varnostnem svetu ZN pripravljajo tudi nestalne članice
Po neuspešnem glasovanju o štirih dosedanjih predlogih resolucij v Varnostnem svetu Združenih narodov o vojni med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas v Gazi, danes v New Yorku potekajo posvetovanja za zaprtimi vrati o predlogu resolucije desetih nestalnih članic tega najpomembnejšega organa ZN.
Medtem ko Varnostni svet doslej ni bil zmožen sprejeti resolucije, je konec spopadov in neoviran dostop humanitarne pomoči v Gazo prejšnji teden z resolucijo, ki jo je podprla tudi Slovenija, podprla Generalna skupščina ZN. Vendar njene resolucije nimajo enake teže mednarodnega zakona, kot jo imajo resolucije Varnostnega sveta.
Po neuspehih dveh ruskih predlogov in po enega ameriškega ter brazilskega, pri oblikovanju novega predloga, ki bi bil sprejemljiv za zadostno večino brez veta, sodelujejo nestalne oziroma izvoljene članice Varnostnega sveta - Albanija, Brazilija, Ekvador, Gabon, Gana, Japonska, Malta, Mozambik, Švica in Združeni arabski emirati.
Države predlog usklajujejo med seboj, danes pa ga bodo glede na navedbe diplomatskih virov prediskutirale tudi s petimi stalnimi članicami s pravico do veta - to so ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija. Kot je običajno pri resolucijah, ki zadevajo Izrael, največjo oviro predstavljajo ZDA, ki kritike na račun postopkov te države redno zavračajo.
Posvetovanja potekajo v ozadju današnjega zasedanja Varnostnega sveta o humanitarnem položaju v Gazi na zahtevo Združenih arabskih emiratov. Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) bo ob tem poročala o trenutnih razmerah v palestinski enklavi po razširitvi izraelskih vojaških operacij v zadnjih dneh.
Izraelski povračilni ukrepi po napadih palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra, v katerih je umrlo 1400 ljudi, so po podatkih oblasti v Gazi doslej zahtevali več kot 8300 smrtnih žrtev.
17.00 Hamas z objavo posnetka treh talk stopnjuje pritisk na Izrael
Palestinsko gibanje Hamas je danes objavilo videoposnetek treh talk, ki jih je oborožena skupina zajela med vdorom v Izrael 7. oktobra. Na posnetku ena od zajetih žensk kritizira odločitve izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, rekoč da nujno potrebujejo prekinitev ognja. Netanjahu je posnetek označil za »kruto psihološko propagando«.
Netanjahu je navedel imena in priimke treh žensk s posnetka, ob tem pa obljubil, da bo vse zajete in pogrešane vrnil domov. Od skupno 239 talcev jih je po bilo sicer navedbah Hamasa 50 ubitih v izraelskem obstreljevanju Gaze, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ena od talk, vse tri so brez vidnih poškodb in v dobrem stanju, v 76-sekundnem posnetku v hebrejščini naslavlja Netanjahuja in ga obtožuje, da talci nosijo breme njegovih političnih, varnostnih, vojaških in diplomatskih neuspehov. Izraelskega premierja sprašuje, ali ni bilo ubitih že dovolj izraelskih državljanov, ter poziva k sklenitvi sporazuma o izmenjavi talcev za Palestince, zaprte v izraelskih zaporih.
Gre za drug videoposnetek te vrste, potem ko je Hamas pred dvema tednoma objavil posnetek francosko-izraelske državljanke v ujetništvu. Palestinsko gibanje je sicer doslej izpustilo štiri talke.
V soboto je Hamas sporočil, da so pripravljeni izpustiti vse talce v zameno za izpustitev palestinskih zapornikov. Kot navaja katarska medijska mreža Al Jazeera, je sicer število zaprtih Palestincev v zadnjih tednih skokovito poraslo in preseglo številko 10.000. Izraelske varnostne sile so namreč v času obleganja Gaze okrepile tudi dejavnosti na zasedenem Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu, kjer so izvedli številne racije in aretacije.
V največji izmenjavi ujetnikov s Hamasom je Izrael leta 2011 v zameno za osvoboditev ugrabljenega vojaka Gilada Šalita izpustil 1027 zaprtih Palestincev.
16.29 Libanonski premier: Prizadevam si preprečiti vojno z Izraelom
Libanonski začasni predsednik vlade Nadžib Mikati je danes izjavil, da si prizadeva preprečiti vstop Libanona v vojno med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas, potem ko se je v zadnjih tednih zvrstilo več incidentov in spopadov na libanonsko-izraelski meji. Poudaril je potrebo po prekinitvi ognja med izraelsko vojsko in Hamasom.
»Opravljam svojo dolžnost, da preprečim vstop Libanona v vojno,« je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Mikati, ki je sicer v dobrih odnosih z libanonskim proiranskim gibanjem Hezbolah, s katerim si je izraelska vojska od 7. oktobra na meji med Izraelom in Libanonom večkrat izmenjala topniški ogenj.
Po besedah premiera je Libanon, ki ga že dolgo pesti huda gospodarska kriza, državo pa že približno leto in pol vodi prehodna vlada, v središču viharja. Dejal je, da sam nima jasnega odgovora na vprašanje, ali se državi obeta vojna, saj da je to odvisno od razvoja dogodkov v regiji.
»Hezbolah situacijo za zdaj upravlja racionalno in modro,« je ocenil Mikati in dodal, da »pravila igre ostajajo omejena«. Kljub temu je izrazil bojazen, da bi se nasilje v regiji razširilo, ter poudaril nujnost prekinitve ognja med Izraelom in Hamasom.
Hezbolah ima sicer po navedbah AFP obsežnejši arzenal kot redna libanonska vojska. V spopadih med izraelsko vojsko in Hezbolahom ob meji med državama je do zdaj v Libanonu umrlo najmanj 62 ljudi, skoraj 30.000 ljudi pa je zapustilo svoje domove.
Leta 2006 sta se Izrael in Hezbolah že spopadla v krvavem konfliktu, v katerem je v Libanonu umrlo več kot 1200 ljudi, večinoma civilistov, v Izraelu pa 160, večinoma vojakov.
15.00 Izraelske nevladne organizacije opozarjajo na nasilje judovskih naseljencev na Zahodnem bregu
Prebivalci pričajo, da je izraelski dron zadel hišo v središču begunskega centra Jenin, sledilo pa je intenzivno obstreljevanje med izraelsko vojsko in palestinskimi silami. Izraelski vojaški buldožerji so uničili simbolni slavolok in spomenik iz odpadne pločevine, ki je opozarjal na izraelsko vojaško operacijo leta 2002. Uničenih je tudi nekaj trgovin, piše BBC.
»Videti je kot Gaza,« je dejal lokalni novinar. Palestinske zdravstvene ustanove pravijo, da je od 7. oktobra na Zahodnem bregu umrlo 120 Palestincev, nekaj zaradi izraelskih varnostnih sil, nekaj pa zaradi izraelskih naseljencev. Naseljenci so nasilno izpraznili več palestinskih naselij.
Koalicija 30 nevladnih organizacij za človekove pravice v Izraelu je pozvala mednarodno skupnost, naj ustavi val nasilja, ki ga izvajajo naseljenci. »Naseljenci izkoriščajo preusmeritev pozornosti na Gazo, Zahodni breg pa ostaja neopažen,« pravijo. Dodajajo, da je treba več pozornosti nameniti tudi povečanemu besu na Palestince, ki se širi po Izraelu.
15.00 Wikileaks opozarja na izraelske načrte preselitve Palestincev v Egipt
Teden po napadu Hamasa je izraelsko ministrstvo za obveščevalne dejavnosti izdalo tajni desetstranski dokument, ki poudarja koristnost izgona Palestincev na sever Sinaja, v Egiptu. Prva faza bi bila poziv palestinskim civilistom naj se umaknejo s severa Gaze, sledijo kopenske operacije s severu proti jugu Gaze. Po tretji točki bi poti prek Rafaha ostale proste. Na severu Sinaja bi po četrti točki postavili šotorska mesta za Palestince. Dokument je potrdilo obveščevalno ministrstvo, so objavili na hebrejski spletni strani Mekomit, kjer so tudi opozorili, da je dokument svetovalni in ne zavezujoč.
14.30 Letališče v Dagestanu je zavarovano in spet odprto
Po poročanju ruskih medijev je letališče zdaj zavarovano, ruska agencija za zračni promet pa je sporočila, da so letališče tudi ponovno odprli. Policija je po navedbah ruskega notranjega ministrstva identificirala več kot 150 aktivnih udeležencev protestov, 60 jih je tudi aretirala. Do vdora na letališče sicer prihaja v času najnovejše zaostritve bližnjevzhodne krize.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes vdor na letališče pripisal zunanjemu vmešavanju. Pojasnil je, da sovražniki izkoriščajo dogajanje na območju Gaze, da bi širili nemire v Rusiji.
Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi se medtem danes sestal s svojimi najvišjimi svetovalci in razpravljal o »poskusih Zahoda, da dogodke na Bližnjem vzhodu izkoristi za razkol ruske družbe«, je še dodal Peskov.
Guverner Dagestana Sergej Melikov je na Telegramu obsodil ravnanja protestnikov. »Vsi Dagestanci sočustvujejo z žrtvami in molijo za mir v Palestini. Toda to, kar se je zgodilo na našem letališču, je nezaslišano in bi moralo biti deležno ustrezne ocene organov pregona. To bo tudi storjeno,« je dejal.
Patriarh ruske pravoslavne cerkve Kiril pa je vdor na letališče označil za poskus sejanja razdora med ruskimi judi in muslimani, ki so po njegovem mnenju stoletja vzdrževali dobre prijateljske odnose. »Za tiste, ki so načrtovali napade na nedolžne ljudi, ni nobenega moralnega opravičila,« je še dodal.
Proteste v Dagestanu je že obsodil Washington. »ZDA odločno obsojajo antisemitske proteste v Dagestanu v Rusiji in nedvoumno podpirajo celotno judovsko skupnost, saj smo priča svetovnemu porastu antisemitizma,« je sporočila tiskovna predstavnica Bele hiše. Incident je obsodil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je na omrežju X poudaril, da ne gre za osamljen incident. Dodal je, da je to »del razširjene ruske kulture sovraštva do drugih narodov«.
13.20 Kritike zaradi glasovanja o prekinitvi ognja v Gazi
Vlade več evropskih držav so v zadnjih dneh tarča kritik opozicije in koalicijskih partneric, ker so se vzdržale ali glasovale proti resoluciji Generalne skupščine ZN, ki Izrael poziva k izvajanju humanitarne prekinitve ognja brez obsodbe Hamasa. Resolucija, ki jo je predlagala Jordanija, poleg takojšnje humanitarne prekinitve ognja na območju Gaze navaja še, da morata strani v konfliktu izpolnjevati svoje obveznosti po mednarodnem pravu, ne omenja pa palestinskega gibanja Hamas.
Zaradi tega so jo ostro kritizirali Izrael in ZDA, ki so obsodili tudi odsotnost omembe talcev, ki jih je zajel Hamas. Med evropskimi državami, ki so resolucijo podprle, je tudi Slovenija. Proti so glasovale Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Češka. Številne, med njimi tudi Italija in Nemčija, pa so se glasovanja vzdržale.
Na Hrvaškem so do glasovanja kritični opozicijski socialdemokrati (SDP), nezadovoljni so tudi v uradu hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, ker se vlada pred glasovanjem ni uskladila z njimi. Avstrijski Zeleni, ki so del vladajoče koalicije, so nezadovoljni, ker se zunanje ministrstvo pod vodstvom ljudske stranke glede glasovanja ni uskladilo z njimi. Njihova tiskovna predstavnica je dejala, da bi bilo po njihovem mnenju bolje, da bi se glasovanja vzdržali. Na avstrijskem zunanjem ministrstvu in v uradu avstrijskega kanclerja medtem poudarjajo, da Avstrija ne more podpreti resolucije, ki ne omenja Hamasa in njegovih grozodejstev 7. oktobra niti pravice Izraela do samoobrambe.
Kritik je bila deležna tudi nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, ker se je glasovanja vzdržala. Iz istega razloga je opozicija v Italiji kritizirala vlado. Giorgia Meloni je njeno odločitev branila.
13.06 Preiskava: Novinarji v Libanonu tarča načrtnega napada
Skupina novinarjev, ki je 13. oktobra poročala z juga Libanona, je bila tarča načrtnega napada, v katerem je eden od njih umrl, je v nedeljo sporočila organizacija Novinarji brez meja (RSF). Četudi preiskovalci RSF za napad niso neposredno obtožili Izraela, trdijo, da sta dva izstrelka novinarje dosegla iz smeri izraelske meje v neposredni bližini.
V razmiku 37 oz. 38 sekund sta dva izstrelka različne moči zadela sedmerico novinarjev, ki je poročala z območja spopadov med izraelskimi silami in libanonskim gibanjem Hezbolah. Prva eksplozija je ubila novinarja tiskovne agencije Reuters Isama Abdalaha, malo za tem pa je še en izstrelek zadel vozilo katarske televizije Al Jazeera. V napadu so vsi zbrani utrpeli poškodbe, novinarka francoske tiskovne agencije AFP Christina Assi pa je bila huje ranjena.
Dosedanje ugotovitve preiskave RSF kažejo na to, da natančna napada v tako kratkem razmiku nista mogla bila naključna. Novinarji so bili s kamerami na jasno vidni cesti na vzpetini več kot eno uro, njihovo vozilo pa je imelo oznako, ki je opozarjala, da gre za poročevalski avtomobil. Oznake so nosili tudi novinarji sami. Prav tako RSF opozarja, da je iz poročanja Al Jazeere jasno, da je malo pred napadom nad območjem letel helikopter izraelske vojske, novinarji pa trdijo, da v njihovi bližini pred tem ni bilo napadov.
Da ne gre za naključje, priča tudi podoben incident, ki se je zgodil pet dni prej, ko je še en novinar Al Jazeere bil tarča podobnega napada na jugu Libanona. Tudi takrat je pred raketnim napadom območje preletel izraelski helikopter, novinar pa je ušel smrti.
RSF je sporočil še, da nadaljuje preiskavo. Izraelska vojska se je kmalu po napadu opravičila za smrt 37-letnega novinarja in trdi, da tudi sama vodi preiskavo dogodka. Po navedbah Al Jazeere so izraelske sile v napadih na Gazo od začetka vojne ubile 34 palestinskih novinarjev, medtem ko je Hamas 7. oktobra v napadu na ozemlju Izraela ubil najmanj štiri tamkajšnje novinarje.
13.04 Izrael izvedel napade na vojaško infrastrukturo v Libanonu in Siriji
Izraelska vojska je v nedeljo in danes kot odgovor na raketne napade skrajnih skupin proti Izraelu izvedla povračilne napade na vojaško infrastrukturo v Libanonu in Siriji. O morebitnih smrtnih žrtvah ali ranjenih za zdaj še ne poroča nobena stran, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah izraelskih sil je ponoči iz Libanona proti Izraelu priletelo deset raket. V odzivu na napad pa je izraelska vojska obstreljevala vojaško infrastrukturo proiranskega gibanja Hezbolah v Libanonu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Odgovornost za izstrelitev raket proti Izraelu je prevzelo skrajno palestinsko gibanje Hamas, ki trdi, da je skupno z libanonskega ozemlja proti izraelskemu mestu Naharija izstrelilo 16 raket. Čezmejno obstreljevanje s Hezbolahom je sicer od napada Hamasa na Izrael 7. oktobra po navedbah Izraela postalo skoraj vsakodnevno.
Od začetka najnovejše zaostritve bližnjevzhodne krize je bilo na libanonski strani meje z Izraelom ubitih najmanj 62 ljudi, večinoma borcev Hezbolaha, pa tudi civilistov. Med slednjimi je bil tudi novinar agencije Reuters.
Izrael poroča o najmanj štirih smrtnih žrtvah. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) pa opozarja, da je spričo nasilja v Libanonu skoraj 30.000 ljudi zapustilo svoje domove.
Izraelske sile so medtem malo po polnoči izvedle napade tudi na vojaško infrastrukturo v Siriji. Napade je potrdilo sirsko obrambno ministrstvo, ki je danes sporočilo, da je Izrael z Golanske planote napadel položaje sirskih oboroženih sil na podeželju province Dara.
Sirski observatorij za človekove pravice pa je sporočil, da je šlo za povračilne napade Izraela, potem ko so iz province Dara sirske in palestinske skrajne skupine, povezane s Hezbolahom, izvedle raketne napade na Izrael.
13.00 ICC preiskuje morebitne zločine Izraela in Hamasa
Glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan je v nedeljo v Egiptu sporočil, da sodišče preiskuje morebitne vojne zločine Izraela in islamističnega gibanja Hamas na območju Gaze. Ob tem je opozoril, da bi lahko bilo preprečevanje dostopa humanitarne pomoči v Gazo kaznivo dejanje, poročajo tuje tiskovne agencije.
»Izraelu želim jasno sporočiti, da si mora prizadevati zagotoviti, da civilno prebivalstvo dobi osnovna živila, zdravila in anestetike,« je novinarjem v Kairu dejal Khan, ki je pred tem obiskal mejni prehod Rafa med Egiptom in Gazo, od koder je za Middle East Eye povedal:
V Kairu je omenil tudi katastrofalne humanitarne razmere na območju Gaze. »Videl sem tovornjake, polne blaga in humanitarne pomoči, ki so obtičali tam, kjer jih nihče ne potrebuje, obtičali so v Egiptu, obtičali so v Rafi,« je dejal. Poudaril je, da morajo te zaloge nemudoma priti do civilistov v Gazi.
12.09 Izrael in zdravstveno ministrstvo v Gazi z novimi podatki
Časnik Haaretz je zjutraj povzel navedbe izraelske policije, da so od začetka vojne doslej identificirali 1135 smrtnih žrtev. 823 je civilistov, 312 vojakov. Policija, vojska, ministrstvo za zdravje, inštitut za forenzično medicino in prostovoljske organizacije še naprej identificirajo žrtve Hamasovega pokola. Doslej so pokopali 715 žrtev.
Zdravstveno ministrstvo v Gazi je pravkar sporočilo, da se je število mrtvih na njihovi strani povišalo na 8306. Med njimi je 3457 otrok.
Na okupiranem Zahodnem bregu pa je bilo po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje po 7. oktobru ubitih 121 Palestincev; skupno letos že 329.
11.49 Potrdili smrt Shani Louk
Izraelsko zunanje ministrstvo je potrdilo smrt 23-letne nemško-izraelske Hamasove talke Shani Louk, ugrabljene z glasbenega festivala na jugu Izraela 7. oktobra.
Kot so povzeli pri Guardianu, je danes Süddeutsche Zeitung citiral njeno mamo Ricardo Louk, ki je dejala, da hčerkinega trupla še niso našli, so pa našli drobec kosti. Preiskava vzorca DNK je potrdila Shanijino identiteto. Ricarda Louk zato sklepa, da je mrtva že od 7. oktobra. Družina si je ves čas prizadevala za izpustitev vseh talcev ter bila prepričana, da je Shani hudo ranjena, a živa.
10.49 IDF napreduje po načrtih
Tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari je v jutranjem brifingu po poročanju Reutersa dejal, da v Gazi »postopoma napredujejo v skladu z načrtom«. Dodal je, da so ponoči ubili na ducate borcev, ni pa želel potrditi lokacije izraelskih kopenskih sil, potem ko so se na družbenih omrežjih pojavile fotografije tankov na eni od glavnih cest v Gazi.
9.48 Nove aretacije in smrti na Zahodnem bregu
Tudi na okupiranem Zahodnem bregu je izraelska vojska v nedeljo izvedla operacije v več palestinskih krajih in begunskih taboriščih. Po podatkih palestinskih oblasti v Ramali je bilo v spopadih ubitih najmanj pet Palestincev. Izraelske sile so sicer od začetka konflikta na Zahodnem bregu aretirale že več kot 1030 Palestincev, obtoženih sodelovanja v terorističnih dejavnostih.
9.45 Izrael nadaljuje napade na območju Gaze
Potem ko je Izrael konec tedna v Gazi po zračni sprožil kopensko ofenzivo, se danes nadaljujejo intenzivni spopadi izraelske vojske s skrajnim palestinskim gibanjem Hamas. Ukaz za evakuacijo je po navedbah ZN prejelo vseh deset bolnišnic na severu Gaze.
Tudi vojaško krilo Hamasa, brigade Ezedin al Kasam, je na Telegramu zatrdilo, da so se na več lokacijah na severozahodu enklave v noči na danes že tretjo noč nadaljevali intenzivni spopadi med pripadniki gibanja in izraelsko vojsko, potem ko je ta okrepila in razširila kopensko operacijo z dodatnimi vojaki in tanki. Izraelska vojska je sporočila, da je ubila več deset pripadnikov Hamasa ter v soboto zadela okoli 450, v nedeljo pa 600 tarč, povezanih s Hamasom, poroča britanski BBC.
Tarče napadov so bili predvsem predori, skladišča orožja, več deset izstrelišč protitankovskih raket ter skrivališča in baze Hamasa. Ameriška televizija CNN je medtem na podlagi lastnih letalskih posnetkov poročala, da je izraelska vojska v spopadih v Gazi napredovala za približno tri kilometre.
9.27 Na območje Gaze v nedeljo prispelo 33 tovornjakov s pomočjo
Na območje Gaze, kjer Izrael ob blokadi in zračnih napadih od nedelje izvaja tudi razširjeno kopensko operacijo, je v nedeljo prispelo 33 tovornjakov s humanitarno pomočjo. To je največ v enem dnevu, odkar je Izrael 21. oktobra dovolil omejeno dostavo pomoči, so sporočili Združeni narodi.
Preko mejnega prehoda Rafa z Egiptom so pripeljali vodo, hrano in medicinski material, je danes sporočil Urad ZN za usklajevanje humanitarnih razmer (Ocha) in dodal, da je v devetih dneh na območje Gaze prispelo skupno 117 tovornjakov s pomočjo za okoli 2,4 milijona ljudi, ki tam živijo.
Pred začetkom konflikta in izraelske blokade 7. oktobra je tja dnevno vstopilo okoli 500 tovornjakov s pomočjo in drugim blagom, poročajo tuje tiskovne agencije.
Da doslej dostavljena pomoč ne zadošča za potrebe prebivalcev kaže tudi današnje opozorilo Unicefa, da so zaradi katastrofalnih razmer in pomanjkanja pitne vode starši prisiljeni svojim otrokom dati za pitje slano morsko vodo, poroča britanski BBC.
Gibanje Hamas je v nedeljo pozvalo Egipt k odločnemu ukrepanju za pospešitev dostave humanitarne pomoči v Gazo. Član politbiroja gibanja Musa Abu Marzuk je ocenil, da Egipt ne bi smel biti samo opazovalec. Egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi in ameriški predsednik Joe Biden sta se medtem v nedeljskem telefonskem pogovoru zavezala, »da bodo z današnjim dnem znatno pospešili in povečali dotok pomoči v Gazo,« je sporočila Bela hiša.
Biden se je v nedeljo zvečer po telefonu pogovarjal tudi z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in mu izpostavil potrebo po »takojšnjem in občutnem« povečanju dotoka humanitarne pomoči v Gazo. Ponovil je, da ima »Izrael vso pravico in odgovornost, da brani svoje državljane pred terorizmom«, da pa mora to storiti v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom, ki daje prednost zaščiti civilistov. Izpostavil je, da mora Izrael razlikovati med skrajneži Hamasa in nedolžnimi civilisti, ki jih mora zaščititi, so po poročanju AFP sporočili iz Bele hiše.
9.19 Izrael od Rusije zahteva zaščito Izraelcev in Judov
Izraelske oblasti so v nedeljo Moskvo pozvale k zaščiti izraelskih državljanov in Judov v Rusiji. Poziv so objavile nekaj ur potem, ko je množica več deset protestnikov večinsko muslimanski ruski republiki Dagestan vdrla na letališče, na katerem je pristalo letalo iz Tel Aviva, nekateri pa tudi na vzletno-pristajalno stezo.
»Izrael pričakuje, da bodo ruski pravni organi zaščitili blaginjo vseh izraelskih državljanov in Judov, kjer koli se nahajajo, ter da bodo odločno ukrepali proti izgrednikom in spodbujanju nasilja proti Judom in Izraelcem,« sta v skupni izjavi zapisala urad izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in izraelsko zunanje ministrstvo. Ob tem sta dodala, da vlada še naprej spremlja razmere v Dagestanu, izraelski veleposlanik v Rusiji Alexander Ben Zvi pa sodeluje z ruskimi oblastmi, da bi zagotovil varnost Judov in Izraelcev na tem območju, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Policija je letališče že zavarovala, pri tem pa po navedbah ruskega notranjega ministrstva identificirala več kot 150 aktivnih udeležencev protesta ter jih 60 aretirala. Letališče bo predvidoma ostalo zaprto do 6. novembra.
Dogodek so obsodili guverner Dagestana Sergej Melikov, Bela hiša in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Letalo iz Tel Aviva je sicer na letališču v Mahačkali pristalo ob 18. uri po srednjeevropskem času, šlo pa naj bi za tranzitni let. Le dve uri po pristanku je namreč letalo poletelo proti Moskvi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
7.24 Danes nujno zasedanje VS ZN na temo humanitarne krize v Gazi
Varnostni svet Združenih narodov bo na zahtevo Združenih arabskih emiratov danes na nujnem zasedanju razpravljal o humanitarni krizi na območju Gaze, potem ko je Izrael konec tedna razširil kopensko operacijo v tej palestinski enklavi z več kot dvema milijonoma ljudi. Na območju se medtem nadaljujejo spopadi in izraelski zračni napadi.
Varnostni svet od začetka konflikta že štirikrat ni uspel sprejeti resolucije s pozivom k humanitarni prekinitvi ognja ali vsaj humanitarnemu premoru na območju Gaze, ker sta stalni članici ZDA ali Rusiji to preprečili z vetom ali pa ker resolucije niso imele zadostne podpore.
Na zasedanju bo agencija ZN za palestinske begunce UNRWA, ki prebivalcem Gaze zagotavlja humanitarno pomoč, poročala o razmerah na območju Gaze, poroča britanski BBC na svoji spletni strani.
Zaradi vsesplošnega pomanjkanja je več tisoč prebivalcev v soboto vdrlo v skladišča in distribucijske centre za humanitarno pomoč v osrednjem in južnem delu enklave ter od tam odneslo moko, higienske pripomočke in druge osnovne potrebščine.
V enklavi, ki jo izraelska vojska oblega in obstreljuje vse od 7. oktobra, ko je bilo v napadih skrajnega palestinskega gibanja Hamas na Izrael ubitih 1400 ljudi, je število smrtnih žrtev po podatkih oblasti v Gazi preseglo 8000. Mednarodne humanitarne organizacije in Združeni narodi medtem opozarjajo na katastrofalne razmere, ki tam vladajo.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa je v nedeljo izrazil obžalovanje, ker Izrael namesto vzpostavitve »nujno potrebnega humanitarnega premora« krepi svoje vojaške operacije. Opozoril je, da so razmere v Gazi iz ure v uro bolj obupne.
