Golob: Azilna domova ob meji bosta prehodna

Marčna seja DZ se začenja z odgovori na poslanska vprašanja. Trajala bo do četrtka ter se po velikonočnih praznikih nadaljevala še v torek.
Fotografija: Poleg vprašanj o izpostavah azilnega doma bo premier odgovarjal še na vprašanja o draginji in preganjanju raznih vrst kriminala. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Poleg vprašanj o izpostavah azilnega doma bo premier odgovarjal še na vprašanja o draginji in preganjanju raznih vrst kriminala. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Državni zbor je danes začel redno marčno zasedanje. Prvi dan seje je namenjen poslanskim vprašanjem predsedniku vlade in ministrom. Premier Robert Golob je med drugim odgovarjal na vprašanja v zvezi z organiziranjem izpostav azilnega doma, ukrepi za omejitev draginje ter aktivnostmi na področju pregona korupcije, bančnega in gospodarskega kriminala.

Poslanec SDS Andrej Kosi je na predsednika vlade naslovil vprašanje v zvezi z varnostnimi posledicami vladnega sklepa o organiziranju začasnih izpostav azilnega doma na območjih nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi. Spomnil je, da prebivalci protestirajo, ker se vlada pred sprejemom sklepa ni posvetovala z lokalno skupnostjo in da je peticijo proti podpisalo več kot 3500 ljudi v le nekaj dneh. Župani in občinski sveti opozarjajo, da izbrane lokacije niso primerne tudi zaradi okoljskih, socialnih, gospodarskih in družbenih vidikov. Obrežje je najbolj obremenjen mejni prehod, Središče ob Dravi pa je, kot se je izrazil Kosi, občina podeželskega značaja z majhnim številom prebivalcev. 

V Maroku in Turčiji, od koder po njegovih besedah prednjačijo, ni vojnih razmer. Prepričan je, da ilegalna migracija prinaša tudi veliko varnostno tveganje. 

»Vprašanje nezakonitih migracij je tema, ki vso Evropo pretresa zadnja leta, po pandemiji se je posebej zaostrilo. Danes največji delež migrantov prihaja iz dveh zelo nestabilnih območij, iz Afganistana in Sirijo. Nič ne kaže, da se bo problem rešil pred slovensko mejo. Na vsakem evropskem svetu se voditelji pogovarjamo o tem, da lahko samo s koordinirano akcijo lahko omilimo dotok nezakonitih migracij,« je dejal predsednik vlade.

Slovenijo prečka južna balkanska pot, lani so po njej zabeležili več 60.000 nelegalnih prehodov, 7300 od teh ljudi je vstopilo v sistem za mednarodno zaščito. »Največ jih je bilo naenkrat nastanjenih nekaj čez 1000, kapacitet imamo manj, zdaj jih je 750. V lanskem letu je Slovenija 129 prosilcem podelila mednarodno zaščito,« je pojasnil in dodal, da je naša dolžnost, da ta pretok čim manj vpliva na lokalno prebivalstvo, kar je tudi ključni razlog, da so lani uvedli nadzor meje s Hrvaško in Madžarsko. 

Več kot 80 odstotkov vseh ilegalnih migrantov je v Slovenijo vstopila v občini Brežice. Policija si prizadeva, da jih prestreže takoj po prečkanju meje. Po vzpostavitvi centra se bodo vsi postopki registracije opravili blizu meje in se jih je bo več vozilo po Sloveniji.

Golob je povedal, da je policija predlagala, da se te azilne domove postavi čim bliže meji. Lokacija je bila izbrana tudi zato, ker je država lastnica zemljišča. Poudaril je, da imata lokaciji začasni in prehodni značaj. »Danes kapacitete obstoječih štirih azilnih domov niso zasedene. V poletnih mesecih je pritok bistveno večji. Če bomo rezervne poleti potrebovali, jih bomo imeli pripravljene,« je še odgovoril predsednik vlade.

Po njegovih besedah je med evropskimi ukrepi pakt o migracijah, ki je bil sprejet pred kratkim in bo »policiji omogočal, da bo bolj učinkovita zlasti, ko migranti prihajajo iz držav, kjer ni vojnega stanja«. »Danes ima policija, žal, po mednarodnih konvencijah zvezane roke na tem področju in ne more razlikovati med migranti, ki se pojavijo na naši meji, ampak je to stvar sodišč. In ti postopki pri nas so žal dolgotrajni. V bodoče bo to bistveno skrajšano, ker edino Evropa je tista, ki lahko spreminja mednarodna pravila, da bo teh migrantov na naših mejah manj,« je izjavil.

Vmes so bili sprejeti sporazumi o sodelovanju BiH in Srbije s Frontexom. V življenje bo prišla tudi ideja, da se bodo mešane slovensko-hrvaško-italijanske patrulje začele pojavljati na hrvaško-bosansko hercegovski meji, je še napovedal.

Še o učenju slovenščine in pregonu korupcije

Kosijev strankarski kolega Žan Mahnič je premiera v nadaljevanju spraševal o aktivnostih na področju odkrivanja in pregona korupcije, bančnega in gospodarskega kriminala z mednarodnim elementom.

Jožef Horvat iz NSi je dal poslansko vprašanje v zvezi s problematiko neznanja slovenščine v osnovnih šolah, poslanec SD Jani Prednik pa o nadaljnjih ukrepih vlade za omejitev draginje.

Državni zbor ima na dnevnem redu seje, ki bo trajala do četrtka in se nato po velikonočnih praznikih nadaljevala še v torek, 2. aprila, predvideno obravnavo več zakonskih predlogov in tudi predloga NSi za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu energetskega zakona.

Ta torek bodo med drugim odločali o imenovanju vrhovne državne tožilke in trenutne vodje Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani Katarine Bergant za generalno državno tožilko. Četrtek pa je rezerviran za obravnavo interpelacije o delu ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh.

Preberite še:

Komentarji: