Argentina le uzakonila pravico do izbire
30. december se bo zapisal kot »zgodovinski« dan za argentinsko feministično gibanje.
Odpri galerijo
Shoda v času razprave v senatu se je navkljub epidemiji udeležila množica ljudi. FOTO: Agustin Marcarian/Reuters
»Zakon bo (Será ley),« so odločili argentinski senatorji, ki so potrdili zakonodajni predlog vlade predsednika Alberta Fernándeza o dekriminalizaciji umetne prekinitve nosečnosti in uzakonjenju pravice do odločitve za splav do 14. tedna nosečnosti v desetih dneh od podane zahteve. Dan je zgodovinski, je brati v argentinskih medijih in na družbenih omrežjih, zmagoslavje »zelenih« podpornikov zakonodajnih sprememb je nepopisno.
Ali bodo argentinski senatorji potrdili vladni zakonodajni predlog, si še tik pred včerajšnjim začetkom razprave ni upal napovedati nihče. Vprašanje pravice do izbire za splav je razdelilo senatorje ne glede na strankarsko pripadnost na dva približno enako številčna tabora, napori vladnih pogajalcev pa so pokazali rezultate po 12-urni razpravi. Za uzakonjenje pravice do izbire za splav v Argentini je glasovalo 38 senatorjev 72-članskega senata.
Uzakonjenje pravice do izbire za umetno prekinitev nosečnosti do 14. tedna je brez dvoma ključen mejnik v delovanju argentinskega feminističnega gibanja oziroma zelenega plimovanja, kot ga mnogi imenujejo zaradi zelenih rutic, ki zavezane okrog zapestij ali nahrbtnikov spremljajo podpornike pravice do izbire splav. Je delno poplačilo »dolga demokraciji«, ki je nastal v času vojaških diktatur (zadnja se je končala leta 1983), in je upanje, da prihodnje generacije čaka življenje v bolj enaki družbi, ki posameznikov ne zavira, pač pa jim vsaj do določene mere nudi pogoje, da se odločajo o svoji reprodukciji. Vlada je namreč poleg zakona o splavu v kongresno obravnavo poslala tudi zakon o finančni pomoči pred in po rojstvu otroka, ki bo pomagal posameznikom, ki si želijo ustvariti družino.
»Zakon nikogar ne sili, da naredi nekaj, česar noče,« je za Delo komentirala novinarka in aktivistka iz Rosaria Sonia Tessa, argument pa je v razpravi uporabilo tudi več senatorjev. Podporniki si med drugim želijo, da bi zakonit, varen in brezplačen splav pomenil več socialne in ekonomske pravičnosti v Argentini – Ginijev koeficient je po podatkih Svetovne banke leta 2018 v Argentini znašal 0,414, v Sloveniji pa leta 2017 0,242 –, saj revnejše ženske po implementaciji zakonodaje ne bodo tvegale svojega zdravja (in življenja) ob opravljanju splava v nevarnih okoliščinah onkraj institucij.
Zakon bo, kot je bila v razpravi prepričana senatorka Norma Durango, odpravil smrti nosečnic, ki so posledica opravljanja splava v nevarnih okoliščinah in za katere bi bili po njenem prepričanju v prihodnje soodgovorni tudi senatorji, če bi dekriminalizacijo splava zavrnili, kot so to storili leta 2018. Vprašanje (varnih) umetnih prekinitev nosečnosti je vprašanje javnega zdravstva, kjer mora biti prisotna država, je poudarila najmlajša senatorka in ena od peščice članic senata, ki štejejo manj kot 40 let, Eugenia Catalfamo, navaja časnik Página 12.
»Uzakonjenje pravice do izbire za splav je resda pomemben korak za argentinsko feministično gibanje, a treba je zagotoviti, da se bo zakon spoštoval. Bitka za enakost žensk se bo nadaljevala,« je zagotovila Sonia Tessa in poudarila, da bodo ženskam, sploh v konservativnejših provincah, še naprej preprečevali dostop do splava. »Da to ni mogoče, jim bodo govorili,« je ponazorila. Dostop do spolnih in reproduktivnih pravic ostaja namreč neenak v Argentini; v provincah na severu, kjer imajo konservativnejše (katoliške) struje večji vpliv, je za ženske težje.
Uzakonjenje pravice izbire za zakonit, varen in brezplačen splav ni le dobljena bitka feminističnega gibanja v 44-milijonski Argentini, temveč v celotni ameriški hemisferi. Medtem ko je v latinskoameriški regiji z vplivno krščansko tradicijo splav zakonit le v Urugvaju, na Kubi, v mehiški prestolnici in zvezni državi Oaxaca ter ko o tendencah po zaostrovanju zakonodaje s področja splava poročajo iz ZDA, so izborjene zakonodajne spremembe nekakšen opomin na bitke za človekove pravice, ki so še pred človeštvom, in, kot je menila sogovornica, navdih za »tovarišice« v sosednjih državah.
Ali bodo argentinski senatorji potrdili vladni zakonodajni predlog, si še tik pred včerajšnjim začetkom razprave ni upal napovedati nihče. Vprašanje pravice do izbire za splav je razdelilo senatorje ne glede na strankarsko pripadnost na dva približno enako številčna tabora, napori vladnih pogajalcev pa so pokazali rezultate po 12-urni razpravi. Za uzakonjenje pravice do izbire za splav v Argentini je glasovalo 38 senatorjev 72-članskega senata.
Uzakonjenje pravice do izbire za umetno prekinitev nosečnosti do 14. tedna je brez dvoma ključen mejnik v delovanju argentinskega feminističnega gibanja oziroma zelenega plimovanja, kot ga mnogi imenujejo zaradi zelenih rutic, ki zavezane okrog zapestij ali nahrbtnikov spremljajo podpornike pravice do izbire splav. Je delno poplačilo »dolga demokraciji«, ki je nastal v času vojaških diktatur (zadnja se je končala leta 1983), in je upanje, da prihodnje generacije čaka življenje v bolj enaki družbi, ki posameznikov ne zavira, pač pa jim vsaj do določene mere nudi pogoje, da se odločajo o svoji reprodukciji. Vlada je namreč poleg zakona o splavu v kongresno obravnavo poslala tudi zakon o finančni pomoči pred in po rojstvu otroka, ki bo pomagal posameznikom, ki si želijo ustvariti družino.
Po glasovanju v senatu. FOTO: Ronaldo Schemidt/AFP
Pravica do izbire in pravičnost
»Zakon nikogar ne sili, da naredi nekaj, česar noče,« je za Delo komentirala novinarka in aktivistka iz Rosaria Sonia Tessa, argument pa je v razpravi uporabilo tudi več senatorjev. Podporniki si med drugim želijo, da bi zakonit, varen in brezplačen splav pomenil več socialne in ekonomske pravičnosti v Argentini – Ginijev koeficient je po podatkih Svetovne banke leta 2018 v Argentini znašal 0,414, v Sloveniji pa leta 2017 0,242 –, saj revnejše ženske po implementaciji zakonodaje ne bodo tvegale svojega zdravja (in življenja) ob opravljanju splava v nevarnih okoliščinah onkraj institucij.
Zakon bo, kot je bila v razpravi prepričana senatorka Norma Durango, odpravil smrti nosečnic, ki so posledica opravljanja splava v nevarnih okoliščinah in za katere bi bili po njenem prepričanju v prihodnje soodgovorni tudi senatorji, če bi dekriminalizacijo splava zavrnili, kot so to storili leta 2018. Vprašanje (varnih) umetnih prekinitev nosečnosti je vprašanje javnega zdravstva, kjer mora biti prisotna država, je poudarila najmlajša senatorka in ena od peščice članic senata, ki štejejo manj kot 40 let, Eugenia Catalfamo, navaja časnik Página 12.
V središču Buenos Airesa med razpravo v senatu. FOTO: Ronaldo Schemidt/AFP
Pomemben korak, a bitka se nadaljuje
»Uzakonjenje pravice do izbire za splav je resda pomemben korak za argentinsko feministično gibanje, a treba je zagotoviti, da se bo zakon spoštoval. Bitka za enakost žensk se bo nadaljevala,« je zagotovila Sonia Tessa in poudarila, da bodo ženskam, sploh v konservativnejših provincah, še naprej preprečevali dostop do splava. »Da to ni mogoče, jim bodo govorili,« je ponazorila. Dostop do spolnih in reproduktivnih pravic ostaja namreč neenak v Argentini; v provincah na severu, kjer imajo konservativnejše (katoliške) struje večji vpliv, je za ženske težje.
Uzakonjenje pravice izbire za zakonit, varen in brezplačen splav ni le dobljena bitka feminističnega gibanja v 44-milijonski Argentini, temveč v celotni ameriški hemisferi. Medtem ko je v latinskoameriški regiji z vplivno krščansko tradicijo splav zakonit le v Urugvaju, na Kubi, v mehiški prestolnici in zvezni državi Oaxaca ter ko o tendencah po zaostrovanju zakonodaje s področja splava poročajo iz ZDA, so izborjene zakonodajne spremembe nekakšen opomin na bitke za človekove pravice, ki so še pred človeštvom, in, kot je menila sogovornica, navdih za »tovarišice« v sosednjih državah.
