Vozniki naj pred vožnjo preverijo stanje na cestah
Na slovenskih cestah traja zimska sezona med 15. novembrom in 15. marcem, zimska služba pa je pomemben del nalog cestarjev – in se nanjo pripravljajo pravzaprav od konca prejšnje sezone. Cestarje zima morda res vedno preseneti, kot je običajen naslov v medijih. Tudi če so v resnici povsem pripravljeni in vse teče gladko, je nagel prehod iz poletnih temperatur pod ledišče pač presenečenje, je na tematski konferenci o zimski službi povedala Ljiljana Herga, direktorica Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI).
K pripravljenosti veliko pripomoreta vedno bolj izpopolnjena in natančna meteorološka služba in digitalizacija vsega sistema, tako da je hitro jasno, kje, kdaj in kako je treba posredovati. Če bi še vozniki upoštevali opozorila, ki so ob splošni digitalizaciji dostopna takoj, potem bi bilo tudi v zimskih pogojih na cestah manj težav. Zato naj vozniki pred vožnjo preverijo stanje na cestah in se šele potem odpravijo na pot, pravi Ljiljana Herga. Pomaga pa tudi manj pošiljanja in branja sporočil SMS med vožnjo.
Ob vsem slovenskem avtocestnem omrežju so nameščene vremenske postaje, ki podatke posredujejo področnim vzdrževalcem, ki jih lahko pravočasno objavijo. S preventivnim tekočim soljenjem je potem manjše tveganje za nastanek poledice ob hitrih temperaturnih spremembah. Kar pa nekaterim uporabnikom ni jasno – in se pritožujejo nad pretiranim soljenjem, je povedal Damijan Jaklin, direktor vzdrževanja v Darsu. Posipni material je vedno izziv: cenovni, količinski, logistični, saj je potek zime povsem nepredvidljiv. Za začetek letošnje zime je posipnega materiala dovolj, se pa v državni avtocestni družbi že pripravljajo na napovedana pogajanja o cenah z dobavitelji.
Izločanje tovornih vozil je predvsem preventiva in je dobro predvsem za voznika, saj se je bolje prej izločiti, kot se na cesti postaviti počez, ker je potem veliko več težav. Zastonj upravljavci cest obveščajo o stanju, če uporabniki teh brezplačnih informacij ne upoštevajo. Danes ni več nepametnega telefona, so le nespametni vozniki, je ugotavljal Jaklin in dodal, da je sodelovanje policije in vzdrževalcev dobro.
Ustrezna oprema za varen promet
Pozimi, ko so vremenske razmere zelo nepredvidljive, se vozne razmere hitro spreminjajo in vozniki morajo to pričakovati, je ugotavljal Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na generalni policijski upravi. Osnova za varen promet sta ustrezna zimska oprema in preverjanje informacij o stanju na cestah, na katere naj gredo vozniki v zimskih razmerah le takrat, ko je res nujno. In prilagoditev hitrosti vožnje razmeram na cestah, saj vzdrževalci, ki s policijo dobro sodelujejo, niso vsemogočni. Policija sicer ne kaznuje prav veliko, zaradi neprimerne opreme je napisanih okrog 500 kazni na sezono.
Policija bolj opozarja kot kaznuje. Ko je na cestah zimsko stanje, obravnavajo policisti nesreče, usmerjajo promet in pomagajo pri izločanju. Načeloma je zimska opremljenost vozil po Kapunovih besedah boljša kot je bila – kar se vidi že po vrstah pri vulkanizerjih, ko je čas za menjavo gum. Manjši problem so vozniki iz obalnih občin, kjer zimska oprema ni obvezna, ter tuji vozniki tovornih vozil, za katere je zimska oprema obvezna le v zimskih razmerah, nanje pa na dolgi poti pogosto niso pripravljeni. Če bi se izločali, problemov ne bi bilo.
Nepoznavanje cest
Karmen Praprotnik, vodja sektorja na DRSI, je zagotovila, da so upravljavci in vzdrževalci na zimsko sezono pripravljeni, iz leta v leto so bolje pripravljeni tudi uporabniki, ki se morajo zavedati, da so v zimskih razmerah potrebne prilagoditve, na katere se je treba pripraviti. Ne more pa biti vse hkrati spluženo. Zimsko službo na okrog 6000 kilometrih državnih cest izvajajo koncesionarji, ki jih nadzorujejo nadzorni organi in DRSI. Vzpostavljeno je 24-urno dežurstvo, vseeno pa se lahko zgodi, da so ob močnem sneženju sicer ponoči splužene ceste zjutraj spet zasnežene, in ko se temu priključi še močan jutranji promet, je novo pluženje dodatno oteženo. Vsem uporabnikom pa verjetno nikoli ne bo mogoče ugoditi; zato je pomembna strpnost.
Franc Čebulj, župan občine Cerklje na Gorenjskem, kjer je okrog 175 kilometrov kategoriziranih cest in še dodatne poti, tako da za zimsko službo na okrog 200 kilometrih skrbi ob glavnem izvajalcu, GGD, še 13 lokalcev, je pojasnil, da so včasih visokogorske prometnice v občini včasih bolje očiščene kot glavne nižinske prometnice. Tudi zato, ker se zaradi kadrovske krize prevečkrat menjajo vozniki, ki potem ne poznajo cest. Primeri nezadovoljstva so vedno – včasih so zahteve o pluženju do vrat nesprejemljive; 95 odstotkov ljudi je na koncu zadovoljnih z zimsko službo, vsi ne bodo nikoli.
K pretočnosti veliko pripomorejo urejene ceste. Ko so v Rogaški Slatini pred desetletjem pripravili prometno študijo in se odločili ter uredili krožišča, se je pretočnost povečala tudi pozimi, je pojasnil župan Branko Kidrič. Pomembno je, kako je zgrajena infrastruktura, seveda pa občinska zimska služba ne more poskrbeti prav za vse dostope do hiš. Težko je tudi pričakovati sprotno čiščenje.
Pozor, kolesarji na snegu
Potovalne navade se spreminjajo, vedno več se kolesari, vedno več je tudi pobud za zimsko vzdrževanje kolesarskih poti, je ugotavljala Karmen Praprotnik. Posebne kolesarske opreme za zimske razmere ni, pomembne pa so vidljivost in zavore ter pazljiva, ne prehitra vožnja, opozarja Ivan Kapun. Policija kolesarje nadzira, ker so tudi vedno pogosteje udeleženi v nezgodah. Čiščenje pločnikov in kolesarskih poti v naseljih je stvar občin. Pomembno je, da so pločniki pravočasno in dobro očiščeni, saj se sicer lahko hitro zgodita zdrs in padec, je opozoril Franc Čebulj. Seveda je vprašanje, kdaj pločnike očistiti. Ob tridnevnem sneženju vsakodnevno čiščenje ni racionalno.
