Američani jezni na Ruse zaradi razstreljenega satelita
Vesoljske smeti so resen problem. Že centimeter velik delec namreč lahko ob trčenju zaradi velikih hitrosti, ki jih imajo sateliti (in mednarodna vesoljska postaja, na kateri stalno bivajo astronavti in kozmonavti!), povzroči resno poškodbo ali celo uničenje delujočega satelita. Zato je toliko bolj nerazumljivo, zakaj so ta konec tedna Rusi razstrelili enega svojih satelitov, pri čemer se je ustvaril nov ogromen oblak »šrapnelov«.
Američani, ki so že v preteklosti opravili testiranja protisatelitskega orožja, kasneje pa še Kitajci in Indijci, obsojajo Rusijo »nevarnega in neodgovornega ravnanja«, ki je spravil v nevarnost posadko Mednarodne vesoljske postaje (ISS). Na postaji, ki kroži na višini okoli 420 kilometrov, trenutno bivajo štirje Američani, Nemec in dva Rusa.
»Ruska federacija je neodgovorno opravila uničenje satelita v testiranju protisatelitskega izstrelka. Testiranje je do zdaj ustvarilo 1500 delcev vesoljskih smeti, ki jih lahko spremljamo z zemeljsko tehnologijo, in na stotisoče delcev, ki so za to premajhni, in zdaj ogrožajo interese vseh držav,« je komentiral predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Ned Price.
Preplah na ISS
Jezen je bil tudi prvi mož Nase Bill Nelson: »Nedoumljivo je, da bi Rusija ogrozila ne le Američane in mednarodne astronavte na ISS, ampak tudi lastne kozmonavte in kitajske astronavte na krovu kitajske vesoljske postaje (na Tinagongu trenutno bivajo trije astronavti, op. a.).«
V ponedeljek zgodaj zjutraj so nadzorniki zbudili sedemčlansko posadko na ISS in jim zaukazali, naj zaprejo nekaj loput modulov in se začasno namestijo v kapsule, s katerimi so pripotovali na postajo. Postaja je namreč zaplula v oblak ostankov v testiranju uničenega satelita. Nasini astronavti Raja Chari, Tom Marshburn, Kayla Barron in Nemec Matthias Maurer so se namestili v dragona, kozmonavta Anton Škaplerov, Pjotr Dubrov in Nasin astronavt Mark Vande Hei pa v sojuza na ruskem delu postaje.
»Vse države imajo odgovornost za namerno ustvarjanje vesoljski smeti in za zasledovanje cilja trajnostnega gospodarjenja z vesoljem. Nasa bo budno spremljala oblak ostankov in zagotovila varnost naših posadk,« je poudaril Nelson.
Ruska vesoljska agencija Roskozmos je poskušala incident prikazati v milejši obliki. »Orbita objektov, zaradi katere se je morala po standardnih protokolih posadka umakniti v kapsule, se je odmaknila od orbite ISS. Postaja je na varnem,« so tvitnili pri agenciji.
Razstrelili Kosmos-1408
K sreči se je za vse končalo brez večjih posledic, je pa vesoljsko dogajanje segrelo politični parket. Po prvih ugotovitvah so Rusi razstrelili satelit Kosmos-1408, vohunski satelit iz leta 1982, ki je prenehal delovati že pred leti. Imel pa je maso več kot eno tono.
Odpadki se nad nami nabirajo od 4. oktobra 1957, ko je ruski Sputnik 1 prvi osvojil vesolje. Odtlej so po podatkih Ese, evropske vesoljske agencije, uspešno izstrelili 5450 raket, ki so v različne orbite dostavile 8950 satelitov, od tega jih je v vesolju še vedno kakšnih pet tisoč, delujočih je okoli 1950. V šestih desetletjih raziskovanja vesolja se je v orbiti tako nabralo za 8400 ton predmetov, in sodeč po načrtih več podjetij, se bo ta številka v prihodnjih letih drastično zvišala. Spacex namerava izstreliti 42.000 satelitov za dostop do interneta, Amazon 3200, Oneweb več kot 1800, Telesat 300. Tu so še velike ambicije Kitajske, Indije in tradicionalnih vesoljskih velesil.
V orbitah niso le odsluženi sateliti in deli raket, ampak tudi majhni koščki, nastali ob razpadu večjih objektov. Zaradi velike hitrosti je že kos, nič večji od teniške žogice, lahko usoden za delujoče vesoljsko plovilo. Trčenja bi se namreč zgodila pri velikih hitrostih – to je okoli 27.000 kilometrov na uro. Po modelskih podatkih Ese je v orbitah več kot 34.000 koščkov smeti, večjih od deset centimetrov – ti so dovolj veliki, da jih lahko spremljajo s tal; 900.000 kosov smeti je velikih od enega do deset centimetrov, kar 128 milijonov pa od enega milimetra do enega centimetra.
Jonathan McDowell, astrofizik s centra za astrofiziko Harvard-Smithsonian, ki o vesoljskem dogajanju redno poroča na twitterju, je pojasnil, da so novi delci nastali v nizki zemeljski orbiti, to je območju na višini od 200 do 2000 kilometrov, ki je že tako najbolj obremenjena. Po njegovih izračunih se je število delcev po testiranju povečalo za deset odstotkov. »To ni ogromno, a vzbuja skrb. Imamo težavo z vesoljskimi smetmi, zato naj ne bi namerno ustvarjali novih,« je poudaril.
Porazdelitev vesoljskih smeti (rdeče pike: delujoči in nedelujoči sateliti; rumeno: ostanki raket; zeleno: ostanki različnih misij – adapterji, zaščitna pokrivala ...; modro: fragmenti)
Po podatkih vesoljskih agencij so nekatere višine orbit že dodobra napolnjene in čisto lahko bi se (če bodo države še naprej delovale nespametno) zgodil najhujši možni scenarij, tako imenovani Kesslerjev sindrom. Po enem izmed trčenj bi se lahko sprožila verižna reakcija trčenj, ki je ne bi bilo mogoče več ustaviti, in orbita bi bila za nas izgubljena. McDowell je pojasnil, da takšna nevarnost obstaja, a se za zdaj še ne bo zgodila.
K sreči so trčenja smeti redka oziroma so manevri za izogibanje dovolj, saj agencije nenehno opazujejo delce. Nazadnje se je večje trčenje zgodilo marca, ko je ruska smet zadela kitajski satelit. Vsekakor pa so ukrepi, da nove smeti ne bodo nastajale oziroma da bomo pospravili stare, nujni. Kar nekaj je pobud, kako bi lahko izboljšali stanje, čeprav se zdi, da bo to Sizifovo delo glede na prej omenjene načrte komercialnih podjetij, koliko objektov še želijo poslati v okolico Zemlje. »Komercialne aktivnosti niso dovolj dobro regulirane,« je opozoril McDowell. Kot je znano, ogromne mreže satelitov močno jezijo astronome, saj ovirajo opazovanja s teleskopi s tal.
Strokovnjaki po vsem svetu opozarjajo na člene pogodbe o vesolju o miroljubni uporabi vesolja, ki je naše skupno dobro. Nihče si ne želi zaostrovanja na vesoljski fronti, konec koncev smo od satelitov odvisni, saj prek njih potekajo ne le komunikacijske, ampak tudi bančne in navigacijske storitve.
