Amnesty International sprožil globalno akcijo v podporu Jenullu
Amnesty International v poročilu za leto 2021 ugotavlja, da se je preteklo leto »sprevrglo v poglabljanje neenakosti in večje nestabilnosti, kar bomo čutili še leta,« je zapisala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije.
Amnesty opaža, da se Evropa sooča s porastom avtoritarnosti, »včasih pod krinko zaščite prebivalstva pred covidom-19«. »V prizadevanjih, da se utiša drugačno mnenje, so bili tarča ljudje, ki so mirno protestirali, novinarji, zagovorniki človekovih pravic, sodstvo, organizacije civilne družbe,« so zapisali.
Tudi v Sloveniji so leto 2021 zaznamovali številnimi napadi na človekove pravice, ugotavljajo. Izpostavili so nadaljevanja prisilnih vračanj beguncev na Hrvaško in zaostritev begunske zakonodaje, ki sedaj dopušča odstop od mednarodnega azilnega prava.
Nazadovala je tudi svoboda medijev. Javni mediji so bili tarče spodkopavanja, izvajale so se kampanje blatenja, visoki politiki, vključno s premierom Janezom Janšo, pa so nadlegovali novinarje. Slovenska tiskovna agencija je bila dolgo brez financiranja, Slovenija pa je na Svetovnem indeksu svobode medijev padla na 36. mesto. Tarča blatenja predstavnikov oblasti so bile tudi nevladne organizacije, so opozorili v Amnestyju.
Kršitev mednarodnega pakta
V okviru protikoronskih ukrepov se je nadaljevalo omejevanje shodov, »splošna prepoved javnih zbiranj je z izjemo 12 dni veljala od oktobra 2020 do 19. aprila 2021«. Protestnike je policija kaznovala z visokimi globami. Odloke o prepovedi zbiranja je ustavno sodišče spoznalo za neustavne, a vlada je nadaljevala s posegi v pravico do svobode zbiranja, so spomnili. V začetku letošnjega leta je od Jaše Jenulla zahtevala plačilo zahtevkov za stroške varovanja mirnih protestov, ki se jih je udeležil.
Od Jenulla terjajo 40.000 evrov, »čeprav je omogočanje protestov dolžnost policije,« je opozorila Poslova in poudarila, da ta dolžnost zajema tudi spontane, neorganizirane in neprijavljene proteste ter akcije državljanske nepokorščine. »Terjati stroške za varovalne ograje, pse, konjenice in za plače policistov od udeležencev protestov je nedopustno in je kršenje pravice do protesta. Take zahteve so maščevalni ukrepi; njihov namen je utišanje in finančno izčrpavanje in zastraševanje drugih protestnikov in odvračanje od protestiranja – od ustavno zaščitenega načina izražanja mnenja,« je bila jasna Nataša Posel.
Policija je do oktobra 2021 priglasila skupno skoraj milijon evrov stroškov za varovanje, državno odvetništvo pa je sredi marca potrdilo, da je imelo takrat v obravnavi 28 zahtevkov v skupni višini skoraj 270.000 evrov. »Združeni narodi so v preteklosti take zahteve po plačilu stroškov varovanja protestov že opredelili kot kršitev Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah; da to ni prav, je tudi stališče Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi,« so zapisali.
V Amnesty International so za Jenulla zato sprožili globalno nujno akcijo in pozvali članstvo po svetu, da Janšo pozove, naj vlada umakne zahtevke in tožbe ter preneha kaznovati mirne protestnike. Peticija je objavljena tudi na spletni strani slovenske Amnesty.
