Vse najboljše za rojstni dan
Prvi januar je zame že od nekdaj poseben dan. Je seveda prvi dan v novem letu, tako kot za vse druge ljudi. A hkrati je tudi moj rojstni dan. In 1. januarja 2002 sem dobila še en vzrok za praznovanje: na ta dan so bili namreč v evroobmočju, ki ga je takrat sestavljalo 12 držav, uvedeni bankovci in kovanci enotne evropske valute.
Dan sem preživela z družino in prijatelji v naši hiši v Normandiji v Franciji in malo pred polnočjo smo šli vsi skupaj do najbližjega bankomata, vsi nestrpni, da v roke čim prej dobimo prve evrske bankovce. Nekateri prijatelji so menili, da bodo bankomati preobremenjeni z novo valuto in zato ne bodo izdajali novih bankovcev. Zato smo šli stavit: če bo bankomat izdal francoske franke namesto evrov, jih lahko obdržijo.
Po polnoči smo preizkusili bankomat. Izdal je čisto nove lepe in šelesteče evrske bankovce in vsi smo nazdravili novi evropski valuti.
Ta osebni trenutek je bil droben kamenček v mozaiku največje zamenjave denarja v zgodovini. In evroobmočje je od takrat samo še zraslo. Namesto 12 držav jih je zdaj 19 z več kot 340 milijoni prebivalcev, ki ne glede na jezik, kulturo ali državne meje vsi uporabljamo isto valuto. Evro je okrepil našo skupno evropsko identiteto. Zato ne preseneča, da je v zadnji Eurobarometrovi anketi na vprašanje, kaj jim pomeni Evropska unija, 41 odstotkov vprašanih odgovorilo, da najprej pomislijo na evro. Več glasov od naše enotne valute je dobila samo še svoboda gibanja med državami.
Povsem očitno je, da sta Evropa in evro postala neločljiva. Mladi ljudje, ki vse življenje poznajo samo to valuto, si verjetno skoraj ne morejo predstavljati Evrope brez nje. In res, podpora evru je bila v letu 2021 višja kot kdaj prej. Sodeč po najnovejši anketi Eurobarometra, ima kar 78 odstotkov ljudi o njem pozitivno mnenje.
Ko razmišljam o evru, si predstavljam gospodarske družbe in družinska podjetja, ki so uspeli prav zaradi prednosti, ki jih prinašata evro in naš enotni trg. Tako se je, denimo, trgovinska menjava med dvanajsterico bodočih držav članic evroobmočja med letoma 1990 in 2002 povečala za manj kot pet odstotkov, od uvedbe enotne valute pa za skoraj 200 odstotkov. Ljudje lahko potujejo brez sitnosti in stroškov menjave denarja, milijoni študentov in strokovnjakov pa študirajo ali delajo v tujini, ne da bi se jim bilo treba ukvarjati z različnimi valutami.
Ni dvoma, da smo z evrom postali bolj odporni. Od uvedbe enotne valute smo bolje opremljeni za boj z različnimi krizami. Nedavni gospodarski pretresi bi bili še hujši, če ne bi imeli stabilnosti in povezanosti, ki jo je na našem enotnem trgu omogočil evro. V kritičnih časih, kot je pandemija, smo zato, ker imamo enotno valuto, lahko veliko bolje usklajevali ukrepe po vsej Evropi.
Evropske državljane bomo povabili k sodelovanju pri izbiri tem in videza naših bodočih bankovcev.
Evropska centralna banka je skrbnica evra in neutrudno si prizadevamo, da bi varovali našo enotno valuto. Naša naloga je skrbeti, da so bankovci zaščiteni pred ponarejanjem, prav tako pa je naša dolžnost, da preučujemo dodatne oblike plačevanja, kot je digitalni evro.
Kmalu bomo prvič spremenili oblikovno podobo naših bankovcev, tako da bodo še vedno varni in inovativni, hkrati pa takšni, da bodo vsebinsko bližji Evropejcem vseh starosti in kultur. Evropske državljane bomo povabili k sodelovanju pri izbiri tem in videza naših bodočih bankovcev, ki jih bomo javnosti predstavili leta 2024, nato pa bomo začeli načrtovati njihovo izdajo v obtok.
Tiste hladne noči v Normandiji pred dvema desetletjema si nisem mogla predstavljati, da bo skrb za evro nekoč postala moja redna služba. A prav to odgovornost sem sprejela, ko sem dala svoj podpis na bankovce, ki jih imate v rokah in jih uporabljate skoraj vsak dan. Ta podpis predstavlja mojo zavezo, da bom skrbela za enega naših najdragocenejših simbolov evropske enotnosti.
Zato nazdravimo še enkrat – na 20-letnico evrskih bankovcev!
Christine Lagarde, predsednica ECB.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.
