Ne vedo, ali bo v vrtcih in šolah dovolj prostora in kadra

Danes naj bi bila znana navodila NIJZ vrtcem ter osnovnim in srednjim šolam o vračanju otrok in delu v skupinah ter razredih.
Fotografija: Koliko učencev in dijakov bo v razredih, še ni znano. Zagotovo pa jih bo manj, kot jih je v razredih zdaj. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Koliko učencev in dijakov bo v razredih, še ni znano. Zagotovo pa jih bo manj, kot jih je v razredih zdaj. FOTO: Jure Eržen/Delo

Ljubljana – Koliko otrok bodo vrtci v posameznih skupinah sprejeli 18. maja, koliko otrok bo v posameznih razredih prve triade in maturantov, uradno še ni znano. Vsi čakajo na okrožnico ministrstva z navodili NIJZ, ki bodo natančneje opredelila tudi, kakšne naj bodo prilagoditve za otroke, ki imajo zdravstvene težave. V vseh ustanovah opozarjajo, da bo največja težava zagotoviti dovolj prostora in kadra, saj bodo skupine manjše, nekateri zaposleni pa so sami v rizičnih skupinah.

Skrb, da bi kdo od malčkov v vrtcih ostal brez varstva, je te dni velika. Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj je dejala, da pričakujejo prav vse otroke: »Dobili smo priporočila razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo, kateri otroci bi potrebovali posebno zaščito in prilagoditev. To razumemo bolj kot apel staršem, da bi otroci s temi boleznimi ostali doma, če je to možno. Vendar mi zagotovo ne bomo tisti, ki bomo izbirali. Pravica otroka je, da pride v vrtec.« Navodila, kakšne naj bodo prilagoditve, še niso znana.

Po naših podatkih naj bi bila zadnja, vendar še ne dokončna, verzija, da naj bi bilo v prvi starostni skupini osem otrok, pri starejših otrocih pa deset ali dvanajst otrok. Bogatajeva največ težav vidi v prostoru, saj ga imajo vrtci premalo, da bi naredili toliko manjših skupin. Velika težava bo tudi število zaposlenih, vzgojiteljice med skupinami tudi ne bodo smele prehajati.
 

Maturanti brez mask


Koliko otrok naj bi bilo v posameznem razredu v osnovnih in srednjih šolah, še ni znano, zagotovo pa jih bo manj kot dozdaj. Medtem se je na spletu pojavila peticija, s katero zahtevajo odprtje šol za vse razrede, ne le za prvo triado, devetošolce in maturante. Do zaključka redakcije je peticijo podpisalo več kot 4050 ljudi. Predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan je dejal, da bi bilo z vidika organizacije najlažje, da bi vsi prišli: »Mimo zdravstvene stroke v tem primeru resnično ne moremo. Nihče pa ne bo prevzel takšne odgovornosti.«

Ministrica Simona Kustec naj bi še danes poslala šolam okrožnico s podrobnimi navodili. FOTO: Mavric Pivk
Ministrica Simona Kustec naj bi še danes poslala šolam okrožnico s podrobnimi navodili. FOTO: Mavric Pivk


Maturanti po naših podatkih v razredih ne bodo nosili mask, bodo pa morali upoštevati razdaljo med osebami, ki bo morala biti najmanj 1,5 metra. Zaposleni, ki bodo z njimi, ne bodo smeli biti starejši od 65 let. Vrtci, osnovne in srednje šole so sicer že prejele sklep o kritičnih skupinah zaposlenih, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja ne morejo delati z otroki, učenci in dijaki. Nekateri ravnatelji so med zaposlenimi že opravljali ankete, ali se bodo glede na svoje zdravje in zdravje bližnjih lahko 18. maja vrnili na delo. Ali bo zaposlenega umaknil z dela z otroki, bo sicer odločil specialist medicine dela, je pojasnila Bogatajeva.
 

Pomanjkanje zaposlenih?


Izobraževalni zavodi imajo glede zaposlenih veliko neznank, je dejal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj: »Ne vemo, koliko zaposlenih je v rizičnih skupinah, ne vemo, koliko jih bo uveljavljalo pravico do varovanja otrok. V vrtcih je problem tudi, ker sploh ne vemo, koliko staršev se bo odločilo, da bo že 18. maja poslalo otroke v vrtec. Morda bodo počakali nekaj časa, da vidijo, kako gre. Te tri neznanke delajo situacijo izrazito nepredvidljivo.«

V šolah imajo težave, ker bodo učitelji, ki bodo v šoli, še vedno imeli nekaj otrok, ki jih bodo poučevali na daljavo. Ker bodo razredi manjši, bodo v prvi triadi morali verjetno angažirati še učitelje višjih razredov, ki jih bodo pri delu na daljavo čakali še njihovi učenci. Sviz že od začetka krize opozarja, da se izobraževanja na tak način ne bo dalo izpeljati brez dodatne obremenitve učiteljstva, pravi Štrukelj: »Postavlja se vprašanje ali so dodatne obremenitve glede na omejitve možne in če so, kdo jih bo plačal? Odgovora ni. Nekateri ravnatelji celo trdijo, da se to da izvesti brez dodatnih obremenitev, v kar absolutno dvomimo. Ta pedagoška debata nas še čaka, ko bomo dobili navodila NIJZ.«

Komentarji: