Sodni uspeh mame Putinovega zaveznika lahko privede do novih pritožb
Evropske države so se na vojno v Ukrajini odzvale s sprejetjem sankcij proti ruskemu državnemu vrhu in vplivnim posameznikom ter njihovim svojcem. Na seznamu sankcioniranih sta se znašla tudi oligarh in ustanovitelj zloglasne skupine Wagner Jevgenij Prigožin ter njegova mama Violeta, katere zastopniki pa so leto dni po začetku ruske agresije uspeli prepričati splošno sodišče EU v Luksemburgu, da razveljavi ukrepe, ki jih je Evropska unija februarja lani sprejela proti triinosemdesetletnici.
EU je sezname sankcioniranih oseb prvič vzpostavila v odzivu priključitev Krima.
Unija se je lani odločila, da uvede ukrepe tudi proti Violeti Prigožina.
Sodišče: Njena uvrstitev na sezname sankcioniranih oseb ni bila upravičena.
»Tudi če je [Jevgenij Prigožin] odgovoren za dejanja, ki ogrožajo ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, povezava med Violeto Prigožino in njenim sinom … temelji zgolj na njunem družinskem razmerju in zato ne zadostuje za utemeljitev njene vključitve na sporne sezname,« je v obrazložitvi razsodbe poudaril drugi najvišji sodni organ Evropske unije.
Sodišče je z odločitvijo po poročanju Financial Timesa ustvarilo precedens, na podlagi katerega bi lahko tudi drugi sankcionirani svojci poskušali priti do razveljavitve ukrepov. Neimenovani uradnik EU je za časnik povedal, da ima Unija zdaj tri možnosti: na razsodbo se lahko pritoži, umakne Violeto Prigožino s seznamov oziroma proti njej na podlagi dodatnih dokazov uvede nove sankcije.
Pomanjkanje dokazov o poslovnih vezeh
EU je sezname sankcioniranih prvič vzpostavila v odzivu na nezakonito rusko priključitev Krima leta 2014. Za osebe, proti katerim je svet EU sprejel sankcije, velja prepoved vstopa oziroma potovanja skozi ozemlje držav članic sedemindvajseterice. Ukrepi vključujejo tudi zamrznitev premoženja.
Jevgenij Prigožin je zaradi svojih aktivnosti na črnih seznamih zahodnih držav že vrsto let, lani pa je EU tesnega zaveznika ruskega voditelja Vladimirja Putina sankcionirala še zaradi njegove podpore ukrepom in politikam, ki spodkopavajo ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost Ukrajine. Kot je znano, skupina Wagner, ki jo je Prigožin ustanovil leta 2014, na ukrajinskih bojiščih igra vidno vlogo, njeni plačanci pa so obtoženi zagrešitve mnogih zločinov nad ukrajinskim prebivalstvom.
EU se je lani odločila, da uvede ukrepe tudi proti Violeti Prigožini, ki je bila na sezname sankcioniranih oseb uvrščena dan pred ruskim napadom na Ukrajino, in sicer zaradi poslovnih vezi z njenim zloglasnim potomcem. Toda zastopnikom triosemdesetletnice je več kot leto dni zatem uspelo dokazati, da na začetka veljavnosti ukrepov mama in sin nista bila v poslovnem razmerju.
Kot je zapisano v obrazložitvi, svet EU v sodnem postopku ni uspel dokazati, da je Prigožina še vedno lastnica družbe Concord Management and Consulting LLC, ki je del skupine Concord – ustanovil jo je njen sin in je bila do leta 2019 v njegovi lasti – oziroma da je lastnica drugih podjetij, povezanih z Jevgenijem Prigožinom. Brez te povezave njena uvrstitev na sezname sankcioniranih po mnenju sodnikov ne more biti upravičena.
Mama na sodišču uspešnejša od sina
Evropska komisija je odločitev včeraj še preučevala, nanjo pa je v roku dveh mesecev mogoča pritožba pred sodiščem EU, najvišjim sodnim organom Unije. Opazovalci ne izključujejo možnosti, da bi lahko imela razsodba širše posledice za sankcijski režim, ki ga je sedemindvajseterica uvedla proti ruskim državljanom oziroma sprožila plaz podobnih pritožb.
Violeta Prigožina je bila pri sodnem izpodbijanju sankcij uspešnejša od svojega sina, ki se je leta 2020 prav tako pritožil na odločitev EU, da zamrzne njegovo premoženje in mu prepove potovati na ozemlju Unije, zaradi nezakonitih aktivnosti pripadnikov skupine Wagner v Libiji. Prigožinova obramba je temeljila na zanikanju kakršnih koli povezav s podjetjem, ki ga je ustanovil, toda splošno sodišče njegovim argumentom ni verjelo in je pritožbo lani zavrnilo.
