Za lažna cepilna potrdila so menda plačevali več sto evrov
Nekateri, ki so želeli priti do potrdila, da so cepljeni, s čimer bi si znatno olajšali življenje v časih PCT, so bili za lažno cepilno potrdilo pripravljeni tudi precej plačati. Po naših informacijah je bilo možno do lažnega cepilnega potrdila priti tudi v ZD Žalec oziroma pri njihovih delavcih. Kot smo neuradno izvedeli od Žalčanov, je bilo za lažno cepilno potrdilo treba odšteti tudi do 400 evrov.
Kot je za Delo potrdila direktorica ZD Žalec dr. Hana Šuster Erjavec, so nepravilnosti zaznali pri vnosu podatkov o cepljenju v elektronski register cepljenih oseb, s čimer je direktorica seznanila strokovnega vodjo, ki je nemudoma izvedel izredni interni strokovni nadzor: »Ta je potrdil sum hujše kršitve delovnih obveznosti pri dveh zaposlenih sodelavcih s področja zdravstvene nege. Zoper imenovana je Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec izdal sklep o odstranitvi z delovnega mesta, hkrati pa zoper njiju poteka postopek skladno z delovno pravno zakonodajo. Prav tako je bila podana kazenska ovadba na Policijsko upravo Celje, ki že izvaja vse potrebne postopke. O ugotovitvah internega strokovnega nadzora je ZD Žalec obvestil tudi ministrstvo za zdravje in NIJZ.«
Na delu so tudi kriminalisti Policijske uprave Celje, je potrdila predstavnica za odnose z javnostjo Milena Trbulin: »Kriminalisti v okviru predkazenskega postopka intenzivno preverjajo dejstva in okoliščine v zvezi z obstojem razlogov za sum storitve več kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Glede na trenutno fazo predkazenskega postopka in glede na interes preiskave podatkov o konkretnih osebah in osredotočenem sumu kaznivega dejanja še ne moremo posredovati.«
NIZJ nima pristojnosti, da bi spreminjal ali popravljal podatke
Na NIJZ so nam pojasnili, da so policijo in zdravstveni inšpektorat o sumu nelegalnega ravnanja izvajalcev cepljenja proti covidu-19 letos poleti seznanili na podlagi objav uporabnikov družbenih omrežij, ki so takrat krožila na družbenih omrežjih o tovrstni praksi v Sloveniji. »NIJZ je v primerih, ki kažejo na odstopanje od predpisanih podlag za izvajanje cepljenja proti covidu-19, obvestil institucije, ki so pristojne za ugotavljanje kršitev in nadzor, kajti NIJZ te pristojnosti nima. Policija je sprožila postopek ugotavljanja kršitev skladno s svojimi pristojnostmi, ki še poteka,« so povedali na NIJZ.
Ob tem so dodali, da je NIJZ sicer skrbnik zbirke elektronskega registra cepljenih oseb, vendar nima pristojnosti, da bi vnašal, spreminjal ali popravljal podatke o cepljenih osebah, ki so jih v zbirko vnesli izvajalci cepljenja in so dolžni skrbeti za njihovo pravilnost in točnost, saj gre za občutljive osebne podatke, do katerih imajo dostop le za to pooblaščene osebe.
Krek: To ni igra
Direktor NIJZ Milan Krek je na novinarski konferenci glede iskanja različnih poti do pogoja PCT opozoril: »Prosil bi, da se ljudje ne znajdejo. Recimo s podarjanjem QR kode. Iznajdljivost je zelo fajn, ampak ne v tem trenutku. Tisti, ki se znajdejo, ogrožajo ljudi. Rad bi, da bi ljudje razumeli, da se je treba navaditi obnašati do tega virusa, ne glede na to, kaj je v zakonu, odlokih. Treba se je naučiti, da samo če se držimo pravil, se bomo obranili tega virusa. Ne maram, da bi se na veliko zganjala represija, ampak da bi ti ljudje razumeli, da imamo opravka z boleznijo, z več umrlimi, da se to njihovo igranje lahko konča zelo slabo. Morda ne za njih, ki so mlajši, stari 20, 30 let, lahko pa se zelo slabo konča za nekoga, ki je starejši od 55 let. To ni igranje, kako bom koga okoli prinesel.«
Krek je še dodal, da problem ni le Žalec. Deana Potza iz zdravstvenega inšpektorata je dodala, da imajo več tovrstnih prijav, ki jih preverjajo. Kadar gre za sum kaznivih dejanj, kot v primeru Žalca, to prepustijo organom pregona, saj za to niso pristojni. Koliko tovrstnih primerov je po Sloveniji, ali gre torej za večje število ljudi, ki so obravnavani kot cepljeni, čeprav niso, pa ne more oceniti.
