Slovenija je odporna na šoke, a potrebuje reforme
»Slovenija je po pandemiji in vojni v Ukrajini znova pokazala svojo odpornost po uničujočih poplavah v lanskem letu. Naše napovedi ostajajo pozitivne, pričakujemo nadaljnjo gospodarsko rast ob hkratnem zniževanju inflacije, povečanju realnih plač ter okrevanju investicij in trgovinske menjave,« je po zaključku obiska pri nas povedal vodja misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Sloveniji Donal McGettigan in hkrati opozoril tudi na nujnost reform.
Za letos nam v IMF napovedujejo približno dvoodstotno gospodarsko rast, ki naj bi se nato v prihodnjih letih še povečevala. Po njihovih projekcijah se bo stopnja inflacije pri nas do konca leta znižala pod tri odstotke in nato na dva odstotka v prihodnjem letu. Inflacija pri nas naj bi se tako še približevala rasti cen v naših evrskih gospodarskih partnericah. Kot glavna tveganja je McGettigan označil poslabšanje regionalnih konfliktov, ponovno povišanje cen surovin in nižjo rast v trgovinskih partnericah, poleg tega pa bi tudi novi vremenski dogodki lahko povzročili resne motnje, kot so pokazale že lanske poplave.
V IMF ocenjujejo, da bi ob sicer povečanih javnih izdatkih za sanacijo poplav lahko z bolj strogo fiskalno politiko znižali javni dolg in podprli dezinflacijo. »To je še posebej pomembno ob zdajšnjih pritiskih za povečanje porabe in ob porabi, povezani s staranjem prebivalstva, in hkratnem relativno visokem bremenu javnega dolga,« je poudaril vodja misije. Tudi izdatki za sanacijo poplav bi morali biti skrbno premišljeni, sicer bi lahko povečana poraba povzročila višje stroške gradnje in s tem tudi višjo inflacijo.« Kot je dejal McGettigan, so našim oblastem priporočili, da v skladu s smernicami IMF še naprej izboljšujejo pripravo, vrednotenje in izbiro projektov, s čimer bi lahko povečali učinkovitost javnih naložb.
V IMF nam priporočajo pospešitev ključnih strukturnih reform, predvsem na področjih pokojnin, plač v javnem sektorju in zdravstva. Po njihovi oceni bi pokojninska reforma morala vsebovati spremembe pri starosti upokojevanja in spremembo indeksacije v skladu s pričakovano življenjsko dobo, spremembe pa bi morale biti tudi pri letih plačevanja prispevkov. Tudi reforma plač v javnem sektorju ostaja pomembna, upoštevajoč visoke izdatke za plače in hkratne težave pri pridobivanju in zadržanju usposobljenih zaposlenih v javnem sektorju. Kar zadeva prispevke iz dela, ki so visoki, bi jih lahko naslovili z različnimi davčnimi izjemami in širitvijo davčne osnove, je še povedal McGettigan.
Ko gre za slovenski finančni sektor, so v IMF mnenja, da je dobro nadzorovan, banke pa ostajajo zdrave. Pri tem pa poudarjajo, da bo Slovenija morala povečati svojo produktivnost, k čemur bi lahko pripomogli večje naložbe in nadaljevanje strukturnih reform, podprtih z evropskimi sredstvi. Glede na dogodke zadnja leta nam priporočajo tudi skrbno upravljanje tveganj, ki jih prinašajo podnebne spremembe in poplave, vključno z ozaveščanjem javnosti, kako zmanjšati tveganja prihodnjih poplav.
