Sedemnajst prevodov in tri monografije
Literarno nagrado, ki jo že desetletje podeljuje Mira, ženski odbor slovenskega Pena, in se tako zavzema za večjo opaženost literarnih ustvarjalk v javnosti, je žirija, ki ji je predsedovala Darinka Kozinc, tokrat, ob deseti obletnici, namenila Jerneji Jezernik za dolgoletno predano, poglobljeno in strokovno delo, ki ga je posvetila Almi M. Karlin.
Žirija, v kateri so odločali še Tatjana Pregl Kobe, Urška Perenič, Zoran Pevec in Andrej Predin, je odločitev za nagrado sprejela soglasno, prepričal jo je dolgoletni trud, s katerim je Jerneja Jezernik pozabljeno avtorico in svetovno popotnico s Slovenskega ponovno umestila na kulturni zemljevid današnje srednje Evrope. Kot diplomantka slovenščine in nemščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani je s prevodi poskrbela, da so Almine kot tudi knjige sodobnih avstrijskih pisateljev prišle med slovensko bralstvo. V slovenščino je prevedla sedemnajst njenih knjig in je avtorica treh monografij o Almi M. Karlin.
Tkanje vezi med kulturama
Biografija Mit Bubikopf und Schreibmaschine um die Welt (Z bubi frizuro in pisalnim strojem okoli sveta, založba Drava), so opozorili podeljevalci nagrade, se je uvrstila na seznam Hotlist, izbor tridesetih najboljših knjig neodvisnih nemških, avstrijskih in švicarskih založb.
Jerneja Jezernik uspešno tke vezi med slovenskim in avstrijskim kulturnim prostorom: poučevala je slovenščino v slovenskih dopolnilnih šolah v Nemčiji (Baden-Württemberg, Berlin), bila je članica žirije natečaja Promladi za mlade literate na avstrijskem Koroškem, vodila je Slovensko študijsko knjižnico v Celovcu, urejala je kulturno prilogo koroškega tednika Nedelja, bila je urednica slovenskega programa založbe Drava, urednica pri celovški založbi Wieser za izdajanje literarnih prvencev v slovenščini, tedenskih radijskih oddaj Literarni razgledi ter dvojezične oddaje Sto žensk. Slovenska literatura/Hundert Frauen. Slowenische Literatur na celovškem radiu Agora.
Vztrajanje pri samorastniški drži
Jerneja Jezernik je nagrado mira, enajsto zapovrstjo, prejela na nocojšnji slovesni prireditvi v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu. Slavje je potekalo z naslovom Samorastnice – graditeljice kulturnega prostora. S tem so pri Miri izpostavili, da imajo ustvarjalke velikokrat naporno življenje, polno odrekanja in družbene spregledanosti, in pogosto le zaradi svoje samorastniške drže vztrajajo na tej poti.
Enajsto podelitev nagrade je povezoval pisatelj in aktivist Andraž Rožman, za pravo mero glasbenega naboja je z družbenokritičnimi besedili poskrbela Katja Stare, občinstvo sta nagovorili predsednica slovenskega Pena Tanja Tuma in predsednica Mire, ženskega odbora slovenskega Pena, Luna J. Šribar. Nagrajenka je poleg priznanja in finančne nagrade dobila tudi umetniško delo Huiqin Wang, slikarke in povezovalka slovenske in kitajske kulture.
Priznanje za svoje delo so prejele tudi nominiranke Anja Mugerli, Dušanka Zabukovec, Mirana Likar Bajželj in Vilma Purič. Ženski odbor slovenskega Pena z nagrado mira že deset let izpostavlja literarne ustvarjalke in obenem opozarja na njihovo delovanje v širše družbeno dobro. Z nagrado odbor opozarja na družbeno spolno neravnovesje pri podeljevanju nagrad ter izpostavlja ustvarjalke, ki so še vedno potisnjene na obrobje.
