Niz majhnih korakov brez prave reforme

Ministrica je predstavila vladne ukrepe, skupščina ZZZS meni, da niso zadostni.
Fotografija: Vse večje so tudi težave z dostopnostjo specialistov in bolnišnic, kjer čaka na pregled, diagnostiko ali poseg nedopustno dolgo več kot 137 tisoč bolnikov. Foto Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Vse večje so tudi težave z dostopnostjo specialistov in bolnišnic, kjer čaka na pregled, diagnostiko ali poseg nedopustno dolgo več kot 137 tisoč bolnikov. Foto Jože Suhadolnik

Število pregledanih pacientov, diagnostičnih preiskav in posegov iz leta v leto narašča, kažejo podatki ZZZS, a kljub temu vse več bolnikov nedopustno dolgo čaka. Narašča tudi število prebivalcev, ki sploh nimajo družinskega zdravnika, zobozdravnika ali ginekologa na primarni ravni. Dodatno skrbi že deveti teden zdravniške stavke, ki ji ni videti konca.

Dostop do zdravnika je bil zato edina točka dnevnega reda na današnji izredni skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), na kateri je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel predstavila ukrepe, zapisane v vladni uredbi za področje zdravstva za leto 2024. Skupščina ZZZS je menila, da so zaradi alarmantnega stanja potrebni močnejši ukrepi, a ni bila enotna, kakšni. Pravih reformnih ukrepov ni predlagal nihče.

Brez zobozdravnika četrtina prebivalcev

Število ljudi brez zdravnika na primarni ravni narašča (glej tabelo). Največ, 574 tisoč, jih je brez zobozdravnika. Razlog je dejstvo, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v preteklosti ni dovolj širil programov za zobozdravstvo. Tudi zato so se številni zobozdravniki usmerili v čisto zasebništvo, posledično pa ljudje niso imeli druge možnosti, kot da se k zasebnikom podajo še sami, saj v javnem sistemu preprosto ni dovolj zobozdravnikov za vse prebivalce. Poznejši poskusi ZZZS, da bi to sliko spremenil, niso bili uspešni. V zasebnem zobozdravstvu brez koncesije danes dela 381 od 1707 zobozdravnikov.

Zdravstvo_Realizacija Programov Foto Gm
Zdravstvo_Realizacija Programov Foto Gm

Brez ginekologa četrtina žensk

Prav tako je zelo velik delež žensk, ki nimajo svojega ginekologa v javnem zdravstvu. Razlogi so najbrž v tem, da ga zelo mlade in starejše sploh ne iščejo, nekatere pa gredo raje k zasebnikom zaradi varovanja osebnih podatkov. V zasebni praksi brez koncesije sicer dela le 12 od 416 ginekologov.

Brez svojega družinskega zdravnika

V zadnjih petih letih je narasel tudi delež prebivalcev, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika; konec januarja je bilo takih 141.414. Razlog je premalo družinskih zdravnikov. Številni so ostali brez zdravnika, ker se je ta upokojil, zbolel ali umrl, a ni dovolj mladih, da bi vse nadomestili. To morda ne pomeni, da so brez zdravnika: dobrih 20 tisoč jih obiskuje ambulante za neopredeljene paciente, mnogi pa zdravnike v zasebni praksi: 21 družinskih zdravnikov in devet pediatrov dela v čistem zasebništvu, torej brez koncesije.

Za večjo dostopnost na primarni ravni

Po besedah ministrice Valentine Prevolnik Rupel bodo dostopnost izboljšali ukrepi, zajeti v vladni uredbi o programih zdravstvenih storitev za leto 2024. Ta letos nadomešča splošni dogovor partnerjev v zdravstvu. Prinaša več kot sto novih timov v različnih dejavnostih, kar 28 v fizioterapiji. Števila timov niso povečali na pamet: vsakega izvajalca so poklicali in ga vprašali, ali želi delati za javno zdravstvo, je povedala ministrica. Uredba prinaša tudi razbremenitev družinskih zdravnikov s prenosom nekaterih del in odgovornosti na medicinske sestre, o čemer smo pisali včeraj. Prvih sto ambulant družinske medicine bo letos okrepilo dodatnih sto diplomiranih medicinskih sester; razpis zanje bo objavljen še ta mesec. Že za letošnje poletje je ministrica napovedala nov način določanja glavarine.

Dostop do družinskih zdravnikov bo delno izboljšan z možnostjo, da specializanti v četrtem letniku specializacije že delajo v svoji ambulanti s svojim timom in vpisujejo paciente. Letos je takšnih mladih zdravnikov sicer le 15. Ministrica je olajšala tudi pogoje za vstop tujih zdravnikov in osebja v Slovenijo.

Vsak peti pacient ne pride na poseg

Vse večje so težave z dostopnostjo specialistov in bolnišnic, kjer čaka na pregled, diagnostiko ali poseg nedopustno dolgo več kot 137 tisoč bolnikov. Čeprav ZZZS skoraj na vseh področjih bolnišnicam in koncesionarjem omogoča plačilo po realizaciji, v bolnišnicah ob sedanji organizaciji in razmerah za delo ni dovolj zdravnikov, da bi lahko obravnavali vse paciente. Zdravniki vse bolj odhajajo iz javnega zdravstva tja, kjer imajo boljše delovne razmere, med katere sodi tudi plača. Da bi preprečili razpad javnega zdravstva, zdravniki že deveti teden stavkajo za boljše plače in uvedbo zdravstvenega stebra.

Vsak peti pacient ne pride na pseg, na katerega je naročen, in se ne opaviči. Foto Blaž Samec
Vsak peti pacient ne pride na pseg, na katerega je naročen, in se ne opaviči. Foto Blaž Samec

Krivda za dolgo čakanje je delno v samih pacientih. Kar 20 odstotkov naročenih, torej vsak peti naročeni bolnik, na pregled ali operacijo na svoj datum ne pride in se tudi ne opraviči. S tem odvzame termin drugim bolnikom, zdravniška ekipa čaka v prazno. V proste termine bodo po novem klicali paciente s konca čakalnih seznamov. Vsak čakajoči pacient bo imel izračunan lasten faktor čakanja: tisti, ki čakajo relativno najdlje, bodo prišli na vrsto najprej. Ko bodo tako čez čas preklicali vse čakajoče, bodo videli, kako dolge so čakalne vrste v resnici, napoveduje ministrica.

Ukrepi za bolnišnice

Ključni je spodbujanje prvih pregledov, ki so za bolnika najpomembnejši. Za vsako področje medicine je določeno minimalno število prvih pregledov, ki jih mora opraviti zdravnik. Če to doseže, bo finančno stimuliran s 30 odstotki povečanja cene, če ne, mu bodo odvzeli do deset odstotkov programa. Po novem bodo imela vodstva javnih zavodov več avtonomije: sama bodo določila, na katerih področjih je treba skrajševati čakalne dobe. Ta področja bodo uvrstili v nacionalni program in stimulirali zaposlene za dodatno delo za odpravo čakalnih dob. Sklep o povečani avtonomiji je sprejelo ministrstvo pred tednom dni, je povedala ministrica. Izvajalci so dobili dodatna sredstva tudi za nadgradnjo informacijskega sistema, da bodo lahko merili, koliko kdo v javnem zdravstvu dela. »Morda bomo imeli kdaj v prihodnosti možnost, da nagrajujemo izvajalce po učinkovitosti,« napoveduje ministrica.

Razprava skupščine

Zaradi alarmantnega stanja so potrebni močnejši ukrepi vlade, so menili člani skupščine. Razprava je tekla v tri smeri. Nekateri bi zaradi večje dostopnosti dodatno privili zdravnike, povečali glavarino, preklicali vsa soglasja za delo pri drugih delodajalcih. Drugi menijo, da je v javnem zdravstvu nujno uvesti plačilo po učinku, kot ga imajo v zasebnem zdravstvu, ali vsaj stimulirati zaposlene za več dela. Tretji pričakujejo od vlade, da se bo bolj pogajala z zdravniki, saj je zdravstvo preveč pomembno, da bi ga pustili vnemar. Skupščina je o tem sprejela tri sklepe.

Trije sklepi skupščine ZZZS

S prvim sklepom so člani skupščine ZZZS naložili, naj tekoče spremlja izvajanje ukrepov za povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev ter skrajševanje čakalnih dob in njihovih učinkov ter o tem redno poroča skupščini.

Z drugim so pozvali k povečanju števila finančnih in strokovnih nadzorov, zlasti na področjih, kjer so zaznane največje težave z dostopnostjo do zdravstvenih storitev in nedopustno dolgimi čakalnimi dobami.

S tretjim sklepom je skupščina ministrstvo za zdravje pozvala, da v spremembi zakonodaje naslovi problematiko dostopnosti do zdravstvenih storitev in nedopustno dolgih čakalnih dob, vključno s problematiko opravljanja dela pri drugem delodajalcu pri zaposlenih pri javnih izvajalcih, ter v pripravo zakonodaje vključi socialne partnerje in predstavnike organov ZZZS.

Vozniška dovoljenja za invalide

Skupščina je sprejela tudi sklep, s katerim od vlade zahteva, da za invalide nemudoma uredi podaljšanje veljavnosti vozniških izpitov ali možnost zdravniškega pregleda, ki je sicer potreben za podaljšanje veljavnosti.

Več članov skupščine je namreč v razpravi opozorilo, da ambulanta za voznike s posebnimi potrebami v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča deluje v omejenem obsegu in ne obravnava posameznikov, ki bi morali podaljšati vozniško dovoljenje.

Sklep se je izkazal za nepotreben, saj so se ravno v tem času zdravniki v URI Soča odločili, da bodo pričeli opravljati preglede za podaljšanje vozniških dovoljenj za invalide, je javnosti sporočil Fides. Delovna in zdravstvena inšpekcija, ki sta tamkajšnje zdravnike obiskali v času stavke, nepravilnosti sicer nista ugotovili.

Preberite še:

Komentarji: