Kako trenirati eksotične živali?
Cilj treninga živali v živalskih vrtovih je, da so zdrave in da jim lahko nudijo veterinarsko oskrbo, zapišejo v ZOO Ljubljana.
Odpri galerijo
V zadnjih šestih tednih, ko so bile zaprte vse šole in vrtci in so se slovenski otroci šolali doma, so s šolanjem nadaljevale tudi živali, so se pohvalili v Živalskem vrtu Ljubljana in v Zavetišču Ljubljana.
Kot je sporočila tamkajšnja biologinja in pedagoška vodja Irena Furlan, šola ne pripravlja le otrok za življenje, pač pa se tudi živali preko treninga učijo sobivati v okolju s človekom. Največja razlika v primerjavi s človeško šolo je po njenem mnenju ta, da se mora učitelj v celoti prilagoditi svojim učencem, vsaj tistim največjim.
Živali tega ne moremo vprašati, a v ZOO zapišejo, da trenirane živali z veseljem sprejmejo obisk veterinarja, s treningom pa ohranjajo dobro telesno in psihično počutje.
Treningi potekajo tudi, kadar ni obiskovalcev, saj so v prvi vrsti namenjeni boljšemu počutju živali. S treningi pri živalih po lastnem mnenju spodbujajo njihova naravna vedenja, ki jih nato lahko predstavijo obiskovalcem. Po znanja o treningu so morali zaposleni v tujino, saj v Sloveniji podobnih tečajev ni. Izobraževali so se na temo treninga slonov, žiraf, morskih levov ter na splošno, kako trenirati eksotične živali.
Kot dodajo, živali trenirajo s pozitivno spodbudo, kar pomeni, da nagrajujejo vedenja, ki jih od živali želijo. V živalski šoli je motivacija živali zelo pomembna. Tu so »učenci« precej večji in težji od učiteljev. Slonica Ganga, ki tehta skoraj tri tone in pol, na treningu sodeluje zato, ker ji je tekom treninga prijetno, saj dobi pozornost, nego in priboljške.
Oskrbniki v vlogi »učitelja« oziroma trenerja spremljajo telesno govorico živali in spodbujajo pozitivna vedenja. Pri vsaki živali spodbujajo različna vedenja, odvisno od tega, kaj želijo z živaljo početi in kaj žival potrebuje. Pri vseh živalih pa spodbujajo sodelovanje s trenerji ter mirnost in pozornost na znake trenerja.
»Cilj treninga živali v živalskih vrtovih je, da so živali zdrave in fit ter da jim lahko nudimo veterinarsko oskrbo. Slednja je najboljša, če se živalim lahko približamo ter v sodelovanju z živalmi opravimo vse potrebne preglede. Zato živali učimo, da so vajene bližine ljudi, da se jih lahko dotaknemo in opravimo osnovni pregled telesa. Pomembno je, da živali lahko stehtamo in s tem spremljamo njihovo telesno kondicijo.
Živali učimo, da same stopijo na tehtnico – tako se v ZOO Ljubljana z veseljem tehtata tudi najvišja ljubljanska prebivalca – žirafca Rastko in Cvetko. Največja 'zoo dama' slonica Ganga med treningom pokaže svoje nohte in mirno dovoli dnevno manikuro. Morska leva Kalle in Jip pa se med treningom skoraj sama parkirata pred napravo za rentgensko slikanje. Azijski lev Maximus se uči, da mu bomo iz repa lahko vzeli vzorec krvi. Šimpanzi si pridejo izmerit telesno temperaturo, kar je v času pandemije pomemben podatek o zdravju živali.
Kljub temu, da je trenutni moto 'ostani doma', se kamelji samec Karlo pripravlja na pot v drug živalski vrt. V prikolico za transport vstopa suvereno, brez povodca, saj sledi tarči svojega trenerja,« so zapisali.
V zavetišču preko treninga socializirajo pse, saj tako veliko hitreje dobijo dober dom. Socializacija pomeni, da so psi vajeni bivanja z ljudmi ter da poznajo osnovne vaje, kot so: pridi, sedi, poleg in stop.
Vsak pes ima svojo osebnost in svoje karakterne značilnosti. V zavetišču bivajo psi, katerih preteklost je v večini primerov nepoznana. Srečujemo se tudi s tistimi, ki imajo vedenjske težave oz. pomanjkanje socializacije. Preko treningov s pozitivno spodbudo jim nudimo socializacijo, pridobivamo njihovo zaupanje, jih učimo osnovnih vaj poslušnosti in trikov.
Kot je sporočila tamkajšnja biologinja in pedagoška vodja Irena Furlan, šola ne pripravlja le otrok za življenje, pač pa se tudi živali preko treninga učijo sobivati v okolju s človekom. Največja razlika v primerjavi s človeško šolo je po njenem mnenju ta, da se mora učitelj v celoti prilagoditi svojim učencem, vsaj tistim največjim.
Preberite tudi:Šimpanzi komaj čakajo, da jih bodo obiskovalci spet zabavali
Živali tega ne moremo vprašati, a v ZOO zapišejo, da trenirane živali z veseljem sprejmejo obisk veterinarja, s treningom pa ohranjajo dobro telesno in psihično počutje.
Po znanja o treningu v tujino
Treningi potekajo tudi, kadar ni obiskovalcev, saj so v prvi vrsti namenjeni boljšemu počutju živali. S treningi pri živalih po lastnem mnenju spodbujajo njihova naravna vedenja, ki jih nato lahko predstavijo obiskovalcem. Po znanja o treningu so morali zaposleni v tujino, saj v Sloveniji podobnih tečajev ni. Izobraževali so se na temo treninga slonov, žiraf, morskih levov ter na splošno, kako trenirati eksotične živali.
Kot dodajo, živali trenirajo s pozitivno spodbudo, kar pomeni, da nagrajujejo vedenja, ki jih od živali želijo. V živalski šoli je motivacija živali zelo pomembna. Tu so »učenci« precej večji in težji od učiteljev. Slonica Ganga, ki tehta skoraj tri tone in pol, na treningu sodeluje zato, ker ji je tekom treninga prijetno, saj dobi pozornost, nego in priboljške.
Cilj treninga je zdravje
Oskrbniki v vlogi »učitelja« oziroma trenerja spremljajo telesno govorico živali in spodbujajo pozitivna vedenja. Pri vsaki živali spodbujajo različna vedenja, odvisno od tega, kaj želijo z živaljo početi in kaj žival potrebuje. Pri vseh živalih pa spodbujajo sodelovanje s trenerji ter mirnost in pozornost na znake trenerja.
»Cilj treninga živali v živalskih vrtovih je, da so živali zdrave in fit ter da jim lahko nudimo veterinarsko oskrbo. Slednja je najboljša, če se živalim lahko približamo ter v sodelovanju z živalmi opravimo vse potrebne preglede. Zato živali učimo, da so vajene bližine ljudi, da se jih lahko dotaknemo in opravimo osnovni pregled telesa. Pomembno je, da živali lahko stehtamo in s tem spremljamo njihovo telesno kondicijo.
Moto ostani doma
Živali učimo, da same stopijo na tehtnico – tako se v ZOO Ljubljana z veseljem tehtata tudi najvišja ljubljanska prebivalca – žirafca Rastko in Cvetko. Največja 'zoo dama' slonica Ganga med treningom pokaže svoje nohte in mirno dovoli dnevno manikuro. Morska leva Kalle in Jip pa se med treningom skoraj sama parkirata pred napravo za rentgensko slikanje. Azijski lev Maximus se uči, da mu bomo iz repa lahko vzeli vzorec krvi. Šimpanzi si pridejo izmerit telesno temperaturo, kar je v času pandemije pomemben podatek o zdravju živali.
Kljub temu, da je trenutni moto 'ostani doma', se kamelji samec Karlo pripravlja na pot v drug živalski vrt. V prikolico za transport vstopa suvereno, brez povodca, saj sledi tarči svojega trenerja,« so zapisali.
V šolo tudi psi v zavetišču
V zavetišču preko treninga socializirajo pse, saj tako veliko hitreje dobijo dober dom. Socializacija pomeni, da so psi vajeni bivanja z ljudmi ter da poznajo osnovne vaje, kot so: pridi, sedi, poleg in stop.
Vsak pes ima svojo osebnost in svoje karakterne značilnosti. V zavetišču bivajo psi, katerih preteklost je v večini primerov nepoznana. Srečujemo se tudi s tistimi, ki imajo vedenjske težave oz. pomanjkanje socializacije. Preko treningov s pozitivno spodbudo jim nudimo socializacijo, pridobivamo njihovo zaupanje, jih učimo osnovnih vaj poslušnosti in trikov.
Obiske veterinarjev pri živalih v ZOO Ljubljana si oglejte v videu: