Kaotični ognjeniški svet
Nasina sonda Juno je leto 2023 končala z obletom vulkansko najbolj aktivnega nebesnega telesa v osončju. Površju Jupitrove lune Jo (tudi Io) se je približala na le 1500 kilometrov. Juno, ki so jo izstrelili 5. avgusta 2011 in je do Jupitra pripotovala 4. julija 2016, je posnela nekaj izjemnih fotografij, pobrala pa je tudi zanimive podatke o ognjenikih. Raziskovalce predvsem zanima, kako pogosto ognjeniki bruhajo, kakšne temperature so na površju in kako je ognjeniška aktivnost povezana z nabitimi delci, ki jih proti luni odpihuje iz Jupitrove magnetosfere. Vulkanska dejavnost na Jo je posledica gravitacijskega vpliva najmasivnejšega planeta v osončju ter še gravitacijskega vpliva treh največjih Jupitrovih lun: Evrope, Ganimeda in Kalisto. Lune in planet vseskozi »gnetejo« Jo, in podobno kot Luna povzroča plimovanje morij na Zemlji, Jupiter in luni povzročajo, da se površje Jo vseskozi razteguje in krči. Jo, podobne velikosti kot Luna, je tako prekrita z aktivnimi vulkani. Omenjene štiri lune so tako imenovane Galilejeve lune. Slavni astronom Galileo Galilei je Jo odkril 8. januarja 1610.
Jo sta med drugim obletela oba Pioneerja, nato Voyager 1, ki je odkril ognjeniško aktivnost. Leta 2001 se je luni najbolj približal Galileo, ki je nad južnim polom Jo letel na oddaljenosti 181 kilometrov. Juno bo Jo vnovič na podobni oddaljenosti obletela 2. februarja, nadaljnji obleti bodo bolj oddaljeni. Odprava, ki je zdaj že v podaljških, se bo predvidoma sklenila septembra 2025, takrat bodo Juno namerno poslali v atmosfero Jupitra, ki jo bo popolnoma uničil.
Medtem proti Jupitrovim lunam že hiti evropski Juice, ki so ga izstrelili aprila lani in bo do Jupitra priletel julija 2031, Nasa pa se pripravlja, da oktobra izstreli sondo Europa Clipper, ki se bo osredotočala predvsem na luno Evropa.
