Uspešnica Oppenheimer dala nov zagon atomskemu turizmu
»Moji veliki ljubezni sta fizika in Nova Mehika. Škoda, da ju ni mogoče združiti,« je ameriški fizik Robert Oppenheimer, oče atomske bombe, kakor se ga je prijelo poimenovanje, leta 1929 zapisal v pismu prijatelju. V projektu Manhattan, v okviru katerega so v Los Alamosu nekaj več kot deset let pozneje zgradili pravo malo mesto, laboratorij za nastanek atomske bombe, se mu je želja uresničila. Na tem kraju je danes zgodovinski park, ki je po uspehu filma Oppenheimer doživel nov turistični razcvet.
Obisk nacionalnega zgodovinskega parka, poimenovanega po projektu Manhattan, se je od julija 2023, ko so film Christopherja Nolana začeli predvajati v ZDA, skoraj podvojil. »Že lani spomladi, torej še preden je film prišel v kinematografe, smo začeli opažati bistveno večje zanimanje gostov,« je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala Kathy Anderson, turistična vodnica pri lokalnem zgodovinskem društvu, ki je moralo zaradi povečanega povpraševanja potrojiti število dnevnih vodenj.
Barvite planjave in skalnati vrhovi
Še večje zanimanje je pričakovati po nedavni podelitvi oskarjev. Film Oppenheimer je bil namreč po 13 nominacijah nagrajen s sedmimi zlatimi kipci ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti, med drugim za najboljši film, režijo in glavno moško vlogo. Ameriškega fizika je zaigral irski igralec Cillian Murphy, številni prizori so postavljeni v puščavo, ki jo je Robert Oppenheimer, sicer Newyorčan, imel tako rad. Ko je bil star 18 let, je zbolel, zato ga je oče poslal v Novo Mehiko v upanju, da ga bosta suh puščavski zrak in gibanje na prostem okrepila, je mogoče prebrati na spletni strani parka.
Tam se je tudi naučil jahati, in medtem ko se je s konjem prebijal po gorskih verigah Sangre de Cristo in Jemez, je vzljubil Novo Mehiko. Med enim od izletov se je povzpel na planoto Pajarito, čez kaldero Valles do izolirane fantovske šole v Los Alamosu. Dvajset let pozneje je ameriški vladi predlagal, da bi to šolo s pripadajočimi objekti uporabili kot tajni laboratorij v projektu Manhattan, saj je bil prepričan, da bodo barvite planjave in skalnati vrhovi, ki so navdihovali že njega, imeli enak učinek na druge.
Med najbolj priljubljenimi turističnimi točkami nacionalnega zgodovinskega parka, ki je tako rekoč nespremenjen, odkar je svet spoznal grozovito moč jedrskega orožja, so seveda vse tiste, s katerimi je bil povezan Oppenheimer. Najprej je to hiša, kjer je med letoma 1943 in 1945 prebival z družino – ženo Kitty, hčerko Toni in sinom Petrom. Ena od osrednjih zgradb in tudi največja med njimi je Fuller Lodge, kjer je bila sprva šolska dvorana, potem pa skupnostni prostor znanstvenikov, v katerem so med drugim proslavljali uspeh projekta Manhattan. Tam ima Oppenheimer v filmu slavnostni nagovor, ob katerem sam pri sebi doživlja podobe uničenja, ki ga je povzročila bomba. Danes je v tej zgradbi umetniško središče. V obeh zgradbah – kot še v več drugih v parku – so tudi snemali film.
Prebivališča, kjer so živeli znanstveniki, so bila zgrajena na ulici, ki so jo poimenovali Bathtub row, saj so imela v nasprotju s takratnimi ameriškimi standardi po večini kopalnico s kadjo, ne le prho – bathtub namreč v angleščini pomeni kad.
Da bi se umaknili od znanstvenega dela, so za sodelujoče v projektu Manhattan pripravili tudi dodatne dejavnosti, od športa do uprizoritvenih umetnosti. V Majhnem gledališču Los Alamos, kakor se je imenovalo, je menda nastopil sam Oppenheimer. Smučarske proge, ki so jih uredili v času projekta, so še v uporabi na smučišču Los Alamos Pajarito Mountain.
Tudi Trinity, prizorišče prve atomske eksplozije, je še vedno dejaven trakt poligona White Sands, vendar le izjemoma dostopen za javnost: dvakrat na leto, ponavadi prvo soboto v aprilu in tretjo v oktobru, ko pripravi ameriška vojska dan odprtih vrat. Rezervacij ni, sprejmejo prvih 5000 obiskovalcev, in tako se je oktobra lani takoj nabralo na tisoče ljudi v vrsti. Aprila letos so ga zaradi »nepredvidenih okoliščin«, kot so zapisali, odpovedali. Naslednji dan odprtih vrat naj bi bil tako 19. oktobra.
Domovanje laboratorija
Okrožje Los Alamosa se razteza na štirih vzpetinah planote Pajarito in ima po podatkih iz leta 2022 nekaj več kot 19.000 prebivalcev. Mesto z istim imenom je sedež okrožja in eno od dveh populacijskih središč v okrožju, znanih kot popisno določena mesta (CDP); drugo je White Rocks. V času projekta Manhattan je bilo na območju laboratorija nastanjenih od 1500 (januar 1943) do okoli 8200 (1945) ljudi.
Zapleten odnos
Toda turistični razcvet zakriva zapleten odnos, ki ga ima Los Alamos s svojo preteklostjo in navsezadnje z Oppenheimerjem, ki ga v mestu še vedno pogosto imenujejo z njegovim ljubkovalnim vzdevkom Oppie. Po eni strani bi prav zaradi povečanega zanimanja lahko zbrali dva milijona dolarjev. Toliko namreč po oceni potrebujejo za prenovo približno sto let stare hiše, v kateri je živel ameriški Prometej, kot je naslov knjige Kaia Birda in Martina J. Sherwina, na kateri temelji Nolanov film. »Oppenheimer je bil znan po svojih martinijih in po tem, da je bil zelo ustrežljiv gostitelj. Veliko zgodovine se je zgodilo prav v teh prostorih,« je v pogovoru za agencijo AFP razmišljal zgodovinar Nacionalnega laboratorija Los Alamos Nic Lewis.
Po drugi strani pa se ni mogoče izogniti posledicam uničenja in groze, ki so ju prinesle atomske bombe, narejene sredi puščave, kjer 15.000 znanstvenikov in drugega osebja še vedno dela v strogo varovanem laboratoriju. Tega se zavedajo prebivalci Los Alamosa in tudi sam Oppenheimer je po spoznanju, kakšne so bile razsežnosti katastrof v Hirošimi in Nagasakiju, postal kritik širjenja jedrskega orožja med hladno vojno. Eden najmočnejših trenutkov v filmu je gotovo spoznanje, ki izhaja iz indijskega spisa Bhagavadgita: »Zdaj sem postal smrt, uničevalec svetov.«
Kot je poudaril Nic Lewis, se v parku zavedajo, da je bil Oppenheimer človek, ki je imel napake in je delal napake. »Bil je zelo zapletena osebnost, zelo razmišljujoč. Mislim, da je Nolan natančno upodobil ta del Oppenheimerja,« je dejal za AFP.
Nolanova odločitev, da posname številne prizore prav v stavbah Los Alamosa, kjer so se zgodili, je v mestu povzročila precej vznemirjenja. Z oglasom, objavljenim v krajevnem časopisu, so celo iskali znanstvenike iz laboratorija, da bi sodelovali kot statisti. Tako je Shane Fogerty, astrofizik in Nolanov občudovalec, zvezdnikoma Cillianu Murphyju in Robertu Downeyju ml., ki je v filmu zaigral vodjo ameriške komisije za atomsko energijo Lewisa Straussa, med posameznimi posnetki razložil jedrsko fuzijo in nastanek Lune. »Chris [Nolan] je moral vse opomniti: Tišina, prosim, delamo! Gremo na naslednji posnetek.« To anekdoto pogosto pove turistom, ki jih je v mestu čedalje več. A priljubljenost ima tudi slabe strani: zdaj je težje dobiti rezervacijo v nekaterih restavracijah, ugotavlja astrofizik.
