Z istega kupa na njivi do dveh različnih rezultatov

Na Koroškem imajo dovolj obljub, v treh dneh zahtevajo načrt za rešitev katastrofe. Okoljska in kmetijska inšpekcija vsaka na svojem bregu.
Fotografija: Med kmeti, ki so kmetijske površine »pognojili« s sporno sadro, so tudi hmeljarji in nekateri veliki dobavitelji mlekarne Celeia. Šest jih je že prevzelo odločbe okoljske inšpekcije, po katerih morajo sadro odstraniti v treh tednih. FOTO: Tadej Regent/Delo
Odpri galerijo
Med kmeti, ki so kmetijske površine »pognojili« s sporno sadro, so tudi hmeljarji in nekateri veliki dobavitelji mlekarne Celeia. Šest jih je že prevzelo odločbe okoljske inšpekcije, po katerih morajo sadro odstraniti v treh tednih. FOTO: Tadej Regent/Delo

Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na kmetijskih površinah na Koroškem, ki so jih kmetje že posuli z onesnaženo sadro ali jo zaorali v njive, izvaja še dodatno vzorčenje zemlje. Na inšpektoratu so pojasnili, da bodo rezultati analiz služili za dokazovanje uporabe sadre na teh površinah, pomembni pa bodo predvsem za spremljanje morebitnih ostankov težkih kovin v mleku in mesu. Lahko se zgodi, da bo krma in hrana s teh površin neuporabna.

»Inšpektorat je povsod tam, kjer so bili kupi sadre že raztreseni oziroma zaorani v tla, odvzel devet vzorcev bele snovi neposredno iz kupčkov, ki so bili odloženi na kmetijskih zemljiščih, in tri vzorce zemljine, kjer je bila bela snov posuta in zadelana. V nadaljevanju bomo odvzeli še sedem vzorcev zemlje, kjer je bila bela snov posuta in zadelana,« so pojasnili na inšpektoratu, kjer so doslej že odvzeli osem vzorcev sadre iz kupov, ki so še vedno skladiščeni na kmetijah. »Analize so pokazale, da so bile vrednosti svinca v sedmih primerih presežene od 7- do 44-krat,« so sporočili s kmetijskega inšpektorata. Dodali so, da le v enem primeru vrednosti niso bile presežene, kmetovalec pa je poreklo sadre dokazal z računom.

Enega od vzorcev, ki se je izkazal za onesnaženega s težkimi kovinami, je kmetijska inšpekcija odvzela v Dravogradu. To so storili tudi njihovi kolegi iz inšpektorata za okolje, ki pa so sporočili, da vzorec s kupa na polju na Viču pri Dravogradu glede na analize ne izkazuje nevarnih lastnosti po uredbi o odpadkih.

Na kmetijskem inšpektoratu pojasnjujejo, da v tem primeru ne gre za isti vzorec, ampak le za isto mesto vzorčenja: »Predvidevamo, da ne gre za homogeni kup, ampak za kup, kjer so se pomešale najmanj različne sarže iz proizvodnega obrata. Tako velike razlike smo opazili že v sklopu svojih vzorčenj, kjer so bile v analiznih izvidih ugotovljene različne vrednosti med posameznimi kupi.«

Kriminalisti na delu

Čeprav za enega od vzorcev inšpektorat za okolje ugotavlja, da bi lahko izviral iz steklarske industrije, še vedno ni jasno, ali izvira iz Steklarne Rogaška, ki so ji zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti izdali ureditveno odločbo. Celjski kriminalisti o sumu morebitnega kaznivega dejanja še zbirajo obvestila. Podrobnosti zaradi interesa preiskave ne razkrivajo, sporočajo le, da preiskava intenzivno poteka.

V lokalnih skupnostih, ki jih je afera sadra prizadela, vlada veliko nezadovoljstvo zaradi odziva pristojnih institucij. Župan mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler je na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na ministrstvo za okolje in prostor, pa tudi na urad za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter oba inšpektorata (kmetijskega in okoljskega) naslovil poziv, naj se držijo dogovorjenega in v roku treh dni pošljejo akcijski načrt za reševanje problematike.

Klugler pričakuje informacije o tem, katera zemljišča so posuta s sadro, o mikrolokacijah vzorčenj zemljišč, podrobno predstavitev stalnega monitoringa pridelkov, časovni načrt za odstranitev kupov sadre, pa tudi odgovor na vprašanje, kaj raztrošena sadra (gre za več kot 500 ton materiala) pomeni za vodonosnike. Slovenjgraško občino zanima tudi izvor sadre in ali je že znan dobavitelj, ki je sadro pripeljal 23 kmetom.      

Po naših informacijah je med kmetijami, ki so kmetijska zemljišča »pognojile« s sporno sadro, tudi nekaj velikih pridelovalcev mleka, ki pridelek prodajajo mlekarni Celeia. Od tam so sporočili, da glede na protokol o varnosti hrane analize na prisotnost težkih kovin izvajajo dvakrat na leto, nazadnje so jo februarja letos. V tem trenutku po njihovem ni nobene nevarnosti za pridelano surovino, bodo pa pozorno spremljali aktivnosti inšpekcijskih služb in na podlagi njihovih ugotovitev prilagajali protokole analiziranja. Od inšpekcijskih služb pričakujejo, da bodo prepovedale uporabo krme, če bodo ugotovile, da je kontaminirana.

Preberite še:

Komentarji: