»Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih je v nasprotju z ustavo«
Predsednik vlade Janez Janša je v DZ glede predloga novele zakona o nalezljivih boleznih, ki ga je v DZ vložila poslanska skupina nepovezanih poslancev in o katerem bo DZ v četrtek opravil splošno razpravo, dejal, da je predlog v nasprotju z ustavo in načelom delitve oblasti ter tudi predlogi Svetovne zdravstvene organizacije.
»Na podlagi tega predloga se ne da spopadati z nobeno epidemijo, ker bi trajalo tedne in tedne, preden bi se vsa stroka uskladila okoli določenih vprašanj,« je dejal. »Postavite se v vlogo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ministrstva za zdravje in vlade ter si predstavljajte, kako bi to v praksi delovalo,« je pozval v odgovoru na ustno poslansko vprašanje, ki mu ga je postavila vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga. Zanimalo jo je vladno stališče do predloga novele.
Predlog po premierovem mnenju ni zakon o preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni, ampak zakon, na podlagi katerega se nalezljive bolezni še bolj pospešeno širijo. Pristojnim namreč preprečuje, da bi pravočasno ukrepali. Kot je dejal, niti ena država članica EU nima takšnih rešitev, kot jih vsebuje ta predlog.
Veljavna zakonodaja o nalezljivih boleznih je bila sicer dopolnjevana v večini protikoronskih paketov v skladu s priporočili evropske komisije, Svetovne zdravstvene organizacije in odločbami ustavnega sodišča, je spomnil. Tako ni več takšna, kot je bila, je poudaril.
Predlagana novela je medtem po njegovi oceni nadaljevanje politike, ki jo vodijo nepovezani poslanci in večina ostale opozicije in se glasi: Čim slabše je, tem bolje je za nas, in to ne glede na to, kako težje bo ukrepanje vlade in pristojnih institucij v spopadu z epidemijo covida-19, koliko bo bolnih in mrtvih. »To je zelo zavržno,« je poudaril.
Predlog so pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije
Predlog novele so pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, v parlamentarni postopek pa ga je vložila poslanska skupina nepovezanih poslancev s prvopodpisanim predsednikom DZ Igorjem Zorčičem.
Predlog med drugim določa, kdaj oziroma pod katerimi pogoji se lahko sprejemajo ukrepi na podlagi 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, opredeljuje namene, vrste in obseg ukrepov, pogoje in postopek za uvedbo ter podaljševanje veljavnosti ukrepov in njihovo maksimalno trajanje.
DZ na glasovanju julija lani po izglasovanem vetu državnega sveta ni potrdil vladne novele zakona o nalezljivih boleznih. Proti so takrat glasovali tudi poslanci koalicije, ki so med drugim ocenili, da je nekatere kritike in pomisleke o noveli še smiselno proučiti in pripraviti novo besedilo, pri čemer pa je vlado tokrat prehitela civilna družba.
Odziv Pravne mreže na nastop premiera Janše v DZ
Pravna mreža za varstvo demokracije pojasnjuje, da pravna stroka vladi ni očitala, da epidemijo upravlja z odloki, temveč da odloki temeljijo na neustavni zakonski podlagi. Zato pozivajo poslanke in poslance, da podprejo predlog sprememb in dopolnitev 39. člena ZNB, zakona o nalezljivih boleznih, saj da je »situacija, v kateri kljub odločitvi Ustavnega sodišča še naprej velja neustavna zakonodaja, ki vladi omogoča samovoljno in nepremišljeno sprejemanje ukrepov, nevzdržna.«
V pravni državi se človekove pravice lahko omejuje le z zakoni, ki jih sprejema državni zbor kot neposredno izvoljen predstavnik ljudstva, navajajo. Strinjajo se, da je v epidemiji za učinkovito varovanje zdravja in življenja ljudi dopustno narediti izjemo in človekove pravice omejiti tudi s podzakonskimi akti, ki jih sprejme vlada. Da bi bilo takšno vladno upravljanje z epidemijo skladno z ustavo, pojasnjujejo, pa mora zakon pooblastilo za omejevanje človekovih pravic opredeliti določno in jasno, iz zakona mora biti razviden tudi namen ukrepov, hkrati mora natančno opredeliti dopustne načine oziroma vrste, obseg in pogoje omejevanja človekovih pravic.
Obstoječi 39. člen ZNB, ki omogoča poseganje vlade v človekovo pravico do gibanja, zbiranja in prodaje blaga in izdelkov, trdijo, ne vsebuje nič od naštetega.
Prav tako po njihovem ne drži, da je bila s protikoronskimi paketi nadgrajena zakonska podlaga za poseganje v človekove pravice v času epidemije. Protikoronski ukrepi po njihovem niso posegali v materijo 39. člena ZNB: »Določba tega člena je bila spremenjena le enkrat, in sicer ob začetku epidemije, ko je bila pristojnost za sprejemanje odlokov prenešena z ministra za zdravje na vlado RS, dodan pa je bil odstavek o tem, da je vlada o sprejetih ukrepih dolžna nemudoma obvestiti državni zbor in javnost. Slednje je vlada, spomnimo, ponesrečeno razumela, kot objavo na svojih novinarskih konferencah in spletnih straneh, ne pa v Uradnem listu RS.«
V Pravni mreži obžalujejo, da predsednik vlade epidemije primarno ne razume kot strokovno, ampak kot politično vprašanje, o Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pa so mnenja, da mora »nujno nuditi stalno in zelo intenzivno podporo končnim odločevalcem, torej vladi«. Žal je bil NIJZ, navajajo, »porinjen na rob, o ukrepih se je odločalo brez poglobljene strokovne podpore in razprave na nočnih sejah vlade, ministri so odločitve razglašali na novinarskih konferencah, ukrepi pa so pogosto začeli veljati naslednji dan po objavi. Takšnega stihijskega, brezciljnega in nestrokovnega sprejemanja ukrepov po našem vedenju ni imela nobena evropska država.«
