Babičino seksualno življenje do prestižne evropske nagrade

Animirano-dokumentarni film režiserke Urške Djukić je v kategoriji kratkih filmov osvojil t. i. evropskega oskarja.
Fotografija: Zdaj je čas, da ženske same povedo svoje zgodbe, je prepričana režiserka Urška Djukić. FOTO: Nataša Živković
Odpri galerijo
Zdaj je čas, da ženske same povedo svoje zgodbe, je prepričana režiserka Urška Djukić. FOTO: Nataša Živković

Že večkrat nagrajeni kratki animirano-dokumentarni film Babičino seksualno življenje režiserke Urške Djukić je Evropska filmska akademija nocoj razglasila za najboljši kratki film. Za nagrado je bilo skupno nominiranih pet kratkih filmov.

Osnova filma, v katerem nastopajo Doroteja NadrahJure Henigman in Mara Vilar, so doslej zamolčane zgodbe o tem, kako so naše babice doživljale spolnost. Zdaj je čas, da ženske same povedo svoje zgodbe, je prepričana režiserka, ki je želela to področje raziskati.

O možnostih, ki bi jih prinesla ta nagrada, je ob nominaciji pred mesecem v pogovoru za Nedelo povedala tole: »Mislim, da bi v tem primeru ta film videlo še veliko več ljudi, kar bi bilo zame največje darilo. Hkrati pa je to velika referenca in potrditev, da raz­iskujem v pravo smer in da bom lahko nadaljevala avtorsko pot.«

Danes je ob prejemu nagrade, kot piše STA, izrazila presenečenje. V kratkem nagovoru, v katerem je priznala, da ji zelo hitro bije srce, je poudarila, da je nagrada največji dar, kar ga film lahko dobi. Obenem se je zahvalila številnim ustvarjalcem in sodelavcem, ki so soustvarili nagrajeni film.

Animirani film Babičino seksualno življenje. FOTO: arhiv Animateke
Animirani film Babičino seksualno življenje. FOTO: arhiv Animateke

Na nastanek filma je vplivala tudi knjiga Milene Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače. »Bolj ko sem se poglabljala v pričevanja podeželskih žensk, rojenih okoli začetka 20. stoletja, bolj pretresena sem bila,« je povedala glede te knjige. »Gre za prvo slovensko knjigo, ki na poljuden način opisuje spolne običaje naših prednikov. Osebne izpovedi žensk, ki so zdaj že pokojne ali pa stare okoli 90 let in več, so mi dale misliti, da je proces emancipacije Slovenk kljub občutku svobode, ki jo danes v primerjavi z našimi babicami čutimo ženske, precej na začetku.«

Film je bil sicer že doslej zelo uspešen pri doseganju nagrad. Portal Baze sovenskih filmov jih omenja že enajst.

Še ena zmaga za slovensko kinematografijo

V kategoriji European Discovery- Prix Fipresci, ki je namenjena igranim prvencem, pa je zmagal prav tako že večkrat nagrajeni slovenski manjšinski film Telesce, italijanske režiserke Laure Samani. Prvenec je italijansko-slovensko-francoska koprodukcija, slovenski direktor fotografije je Mitja Ličen.

Koproducent filma Danijel Hočevar je ob prejemu nagrade povedal: »Nagrada na izjemen način zaokroži eno in pol letno pot celovečernega filma. Od njegove svetovne premiere v programu Tedna kritike na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu julija 2021, do sinočnje podelitve Evropskih filmskih nagrad v Reykjaviku. Gre za izjemno priznanje vsej filmski ekipi, še zlasti Mitji Ličnu, direktorju fotografije in vsem slovenskim sodelavcem in tehnikom, direktorju filma Matiji Kozamerniku in asistentki Zali Opara ter celotni ekipi Vertiga Ljubljana. Film je hkrati dokaz uspešnega sodelovanja slovenskih producentov in filmskih ustvarjalcev z evropskimi kolegi in potrjuje pomen mednarodnih koprodukcij, ki jih s sofinanciranjem podpirata Slovenski filmski center in Filmski studio Viba film.«

Telesce Foto Osebni Arhiv
Telesce Foto Osebni Arhiv

image_alt
Imeti identiteto, pripadati

image_alt
Nezaupanje v človeka in zaupanje v boga

Telesce Foto Osebni Arhiv
Telesce Foto Osebni Arhiv

Preberite še:

Komentarji: