Kandidata za rektorja z različnim zaledjem
Na Univerzi na Primorskem (UP), ki je poleg ljubljanske in mariborske najmlajša slovenska javna univerza, bodo 25. maja volili rektorja. Do zdaj so to funkcijo opravljali dr. Lucija Čok, dr. Rado Bohinc, dr. Dragan Marušič in dr. Klavdija Kutnar; zadnji se sicer mandat izteče 23. novembra. Kutnarjeva, ki pred štirimi leti ni imela protikandidata, se bo tokrat pomerila z dr. Matjažem Novakom, profesorjem Fakultete za management, kjer je bil v preteklosti dva mandata tudi dekan.
Volilno pravico na UP imajo visokošolski učitelji in sodelavci, raziskovalci, študentje in drugi univerzitetni delavci. Klavdija Kutnar med dosežki v prvem rektorskem mandatu izpostavi 12-odstotno rast števila študentov (na več kot 5700 v zadnjem študijskem letu), pri tem so najbolj povečali delež tujih študentov, ki trenutno predstavljajo skoraj 20 odstotkov vseh. Povečali so tudi število postelj v študentskih domovih za več kot 100, prihodke pa so zvišali za 36 odstotkov – na skoraj 40 milijonov evrov.
Številne naložbe in mreženje
V naložbenem ciklu omeni dokončanje obnove kompleksa objektov bivše srednje tehniške šole (6,6 milijona evrov), obnovo univerzitetnega stolpiča v izolskih Livadah (3,3 milijona evrov), nakup dela stavbe na koprskem Titovem trgu (1,6 milijona evrov), ureditev študentskih domov Barka (1,6 milijona evrov) in Prisoje (2,8 milijona evrov) v Kopru, prevzem Akvarija Piran (2,1 milijona evrov) ter novo zgradbo fakultete za zdravje v Izoli (18,5 milijona evrov) in obnove Servitskega samostana v Kopru (20 milijonov evrov), kamor naj bi v prihodnje preselili rektorat – obe zadnji investiciji sta še v izvedbi.
Rektorica v novem mandatu obljublja še 500 novih študentskih postelj, nadaljevanje sodelovanja znotraj evropskih univerzitetnih mrež ter vzpostavitev vozlišča Akademije Novega evropskega Bauhausa – gibanja za trajnostno gradnjo z lesom, ki ga osebno podpira predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.
Napoved nove pluralnosti
»Moja izvolitev bi zagotovo pomenila neko novo pluralnost,« je napovedal Matjaž Novak in pojasnil, da bi to predstavljalo diskontinuiteto z obdobjem pod Draganom Marušičem in aktualno rektorico, ki sta izhajala iz istega kroga (Kutnarjeva je Marušiča nasledila že kot dekanja Fakultete za matematiko, naravoslovje in tehnologijo). »Sam izhajam iz povsem drugačnega vsebinskega in družbenega zaledja,« je pojasnil. Poudaril je, da bo središče njegovega delovanja posameznik in njegov razvoj ter to, kako lahko univerza svoje zaposlene pri tem podpre. Zavzel se je tudi za omejitev trenutne »absolutne oblasti« rektorja pri razporejanju denarja posameznim fakultetam in za povečanje moči dekanov. Dodal je, da namerava dokončati začete naložbene projekte, prav tako kot smotrno ocenjuje solastništvo univerze v zasebnem zavodu InnoRenew CoE v Izoli, ki se ukvarja z raziskovanjem lesa in ga vodi dr. Andreja Kutnar, sicer sestra dvojčica Klavdije Kutnar. Novak je bil v letih 2012 in 2013 svetovalec predsednika vlade Janeza Janše za gospodarstvo ter predsednik nadzornega sveta največje slovenske plinske družbe Geoplin.
Dragan Marušič je na predstavitvi obeh kandidatov Novaku očital, da kot direktor zavoda Lomonosov – tega je UP ustanovila skupaj z istoimensko državno univerzo v Moskvi, po ruskem napadu na Ukrajino pa je sprožila postopke za izstop – zdaj terja UP za poplačilo dolga v višini 500.000 evrov. Novak je pojasnil, da so bila to državna sredstva, namenjena za delovanje zavoda Lomonosov, ki pa zaradi pandemije in geopolitičnih okoliščin ni nikoli zaživel. Univerza tega denarja tudi ni nakazala zavodu. »Moj namen pa ni terjati univerzo, saj je projekt v ukinjanju,« je zagotovil.
