Ustavno sodišče in zadeva RTV – vmesna ocena!
Vmesna zato, ker nazorsko ustavno sodišče (US) še dolgo ne bo sposobno razsoditi v tej važni zadevi. Vendar so posledice slabega ravnanja US tudi pozitivne: doma, v organih EU, tudi na evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP).
Pozitivna je javna polemika – traja že štiri mesece, sodelujejo državljani, stroka, pravosodje, ustavni sodniki, politiki –, saj razkriva srž: nazorsko US ne zmore/noče jamčiti politične neodvisnosti RTV, čeprav so avtonomni mediji nujni za demokracijo.
Izpostavljam številne reakcije v »pismih bralcev«, ki sebe imenujejo laiki, so pa predvsem zainteresirani, politično misleči državljani. Demokratični quadrivium – polis, politeia, politai, politiká – danes pomeni, da država od državljanov zahteva politično držo; torej javni angažma v korist družbe, ki drži skupaj. Namreč, demokratično pravo nastaja od spodaj navzgor in se uveljavlja od zgoraj navzdol. Politično voljo državljanov o tem, kaj je prav, pravično, pravilno, parlament samo (u)zakoni, zakone pa uveljavlja pravosodje, avtonomna veja oblasti, neodvisna od političnih oblasti, kjer zakoni, ustava nastajajo – to je pravna država.
Demokracija torej zahteva držo – zvestobo ustavi, najprej na vrhu države.
Zato je pozitivna napoved predsednice republike, da bo predlagala/izbirala kandidate za US samo po kriteriju stroke in ne po nazorski uravnoteženosti sodišča; pa tudi, da je večkrat pozvala ustavno sodišče, naj čim prej dokončno razsodi v zadevi RTV.
Pozitivne tudi so predlagane spremembe – o sodiščih, sodniški službi, sodnem svetu –, ki zmanjšujejo politični vpliv na imenovanje sodnikov od »najvišjih do najnižjih«, kar zahteva spremembe ustave in zakonov. Sodnikov – tudi ustavnih! – ne bodo več volili poslanci, ampak jih bo imenovala predsednica republike na predlog sodnega sveta, torej stroke. Zato naj stroka, v pomoč predsednici, preveri, ali so kandidati za ustavo od prvega do zadnjega člena. Čast sodnicam: dr. Špelca Mežnar sicer meni, naj se ob javni predstavitvi »kandidat podrobno izpraša, in to konkretno, kakšne poglede ima na posamezne ustavne pravice, načela, vrednote«. (Mladina, 20. oktobra 2023) Prav zato naj sodni svet sprašuje in prevzame odgovornost!
Pri drži gre za to, ali naj bo predsednik(ca) moralna avtoriteta? Seveda, sicer ga/je ne potrebujemo. Drža/moralna avtoriteta je edino in hkrati najmočnejše orožje šefa države v vseh zadevah; tudi če je – po proceduri – prvi, ki predlaga kandidata za ustavnega sodnika (kot sedaj), ali na koncu, ko ga imenuje (po spremembah). Drža zahteva, da si predsednik upa več kot mi, »navadni«!
Opozorilo: pravo/ustava nastaja v parlamentu, srčiki politike, ki bo s spremembami izključena iz procedur izbora (izvolitve) sodnikov – kar se zdi contradictio in adiecto, pa ni, saj je politika zlorabljala pravo(sodje), podrejala si ga je z nazorskim izborom sodnikov.
Pozitivna je tudi izgubljena tožba na evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP). Sodišče je zavrnilo pritožbo podpornikov sovražnega prevzema RTV – bivšega funkcionarja RTV P. Gregorčiča in pravnika M. Avblja – češ da »očitane zadeve ne kažejo na kršitev pravic in svoboščin, določenih v konvenciji … (in), da nacionalna pravna sredstva tako ali tako še niso izčrpana, saj ustavno sodišče o pritožbi še vedno meritorno odloča« (23. oktobra 2023). Na to odločitev se ni mogoče pritožiti. Dobro je, da tako kot evropska komisija tudi ESČP pozna stanje v Sloveniji.
Ustavno sodišče ni razsodilo v zadevi RTV, ker ne zmore; ko pa bo zmoglo, naj upošteva odločitev ESČP, saj odraža odnos EU do avtonomije medijev.
Mediji. Pozitivni so »nadzorni« obiski evropskih komisarjev (Jourova), parlamentarcev (Sophie in 't Veld), razprave v evropskem parlamentu itd. Pozitivni so dokumenti EU o vlogi medijev v demokraciji: Svoboda in pluralnost medijev (maj 2021), Nova pravila za zaščito pluralnosti in neodvisnosti medijev (september 2022), predlagani Evropski akt o svobodi medijev, ki prepoveduje politično vmešavanje v uredniške odločitve in nadzor nad mediji. Nastanek akta je spodbudila zadeva US – RTV. Na primer: Tarča Erike Žnidaršič je direktna podpora demokraciji.
Pozitivno je tudi, da se o zadevi US – RTV več ne oglaša M. Krivic, ki svoje (ne)znanje kaže v zvezi s svobodo govora kritikov ustavne pravice do splava (čl. 55). Izjemnost pravice je v tem, da liberalna (ustavna) etika ne omogoča argumentacije, ki bi ženski vzela pravico, da odloča o sebi: da zanosi, splavi, rodi, tudi za druge starše itd.
Pozitivna je politična odločnost EU, da nadzira in sankcionira stanje članic glede demokracije, pravne države, pravosodja, človekovih pravic, okolja itd. Vzhodni – Poljska, Madžarska, Slovenija, Slovaška itd. – brez nadzora EU ne bomo obdržali demokracije in zveza bo razpadla. EK je zaradi takih članic jasna: »Pravna država in temeljne pravice bodo vedno temelj Unije – v sedanjih in prihodnjih državah članicah. Zato je komisija poročila o stanju pravne države uvrstila med ključne prednostne naloge (…), zato bomo sodelovanje v poročilih o stanju pravne države odprli za tiste države pristopnice, ki bodo pokazale voljo, da še hitreje napredujejo.« (13. septembra 2023)
»Pozitivno« svari celo zloraba prava. Zadeva RTV kaže, kako nazorska ujetost US zlorablja materialno in procesno pravo: s tem, kako se sodniki (samo)izločajo, izmikajo, obstruirajo, zapuščajo obravnave, zavlačujejo, ignorirajo. Od devetih sodnikov se dva izločita; sedem jih lahko odloča o procesnih, ne pa o vsebinskih zadevah, saj se nazorsko blokirajo 4: 3; v to se »vključujejo« vlada, parlament, stroka, civilna družba – skupno ironija prav(n)e neodgovornosti. Očitno zadeva RTV pravno ni težka, nazorska vojna pa je.
Sklep: ustvarjamo slabo družbo. Pravna država je šibka, kjer je družba najbolj ranljiva: v zdravstvu, pravosodju, korupciji, odnosu do RKC itd. država ni dobra oblast!
