Ministrstvo: Pogovori s Fidesom se lahko zaključijo v 14 dneh

Pripravili ukrepe, da bi bile posledice umika soglasij zdravnikov za nadurno delo čim manjše. Direktorji bodo lahko zdravnike razporedili v izmene.
Fotografija: Po 1. marcu bodo ob nezadostnem številu zdravnikov ti lahko razporejeni v izmensko delo. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Po 1. marcu bodo ob nezadostnem številu zdravnikov ti lahko razporejeni v izmensko delo. FOTO: Leon Vidic/Delo

Zdravniki in zobozdravniki stavkajo že od 9. januarja. V petek bodo prenehala veljati soglasja za nadurno delo: v bolnišnicah jih je umaknilo okoli 30 odstotkov zdravnikov, v zdravstvenih domovih petina. Za neprekinjeno nujno zdravstveno varstvo bo poskrbljeno, lahko pa zmanjka kadra za dejavnosti specialističnih ambulant.

Na seji vlade, ki se je začela ob 10. uri, so sprejeli ukrepe, povezane z zagotavljanjem nemotenega delovanja zdravstvenega sistema v prihajajočem obdobju. Ukrepe je predstavil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež.

Na podlagi vladnih usmeritev za organizacijo dela v javnih zdravstvenih zavodih bodo direktorji teh preverili utemeljenost posameznih oblik dela, na primer izmenskega dela, dežurstva ter stalne pripravljenosti, s katerimi se zagotavlja neprekinjeno zdravstveno varstvo. »To v praksi pomeni, da bodo tam, kjer trenutne oblike dela ne bo mogoče ohraniti zaradi nezadostnega števila zdravnikov, te zdravnike lahko razporedili v izmensko delo. Če zdaj vsi zdravniki delajo pretežno zjutraj, potem pa se zagotavlja še dežurstvo, se bo zgodila reorganizacija turnusnega dela. To pomeni, da bodo zdravniki v rednem delovnem času razporejeni v tri izmene.«

Stalna pripravljenost naj se organizira tam, kjer javni zdravstveni zavod na podlagi analize ugotovi, da je obremenjenost zdravstvenega delavca v času izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva manjša od 25 odstotkov običajne delovne obremenitve. Izvajalci službe nujne medicinske pomoči lahko v primeru nezmožnosti zagotavljanja te organizirajo skupno dežurno mesto. V tem primeru javna zdravstvena zavoda skleneta dogovor, v katerem določita lokacijo skupnega dežurnega mesta, kjer se zagotavlja stalna navzočnost zdravnika za izvajanje službe nujne medicinske pomoči, je našteval Kordež. 

Vlada je sprejela še preklice soglasij glede opravljanja storitev pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti. S tem dajejo po sekretarjevih besedah direktorjem priložnost, da pri vsakem posamezniku presodijo, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za delo pri drugem zavodu. Direktorje so pozvali, da do 28. februarja ministrstvu za zdravje posredujejo predloge o tem, kje je zaradi zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva smiselna ohranitev soglasij za delo zunaj matičnega zavoda.

Danes so sprejeli le prvi sklop ukrepov, prihodnji teden jim bodo sledili še drugi. V njih se bodo opredelili do nabora opravljanja zdravstvenih storitev v času stavke. »Naša skrb in vsi ukrepi so usmerjeni v zaščito zdravja ljudi. Kljub stavki, ki je legitimna pravica vsakega posameznika, ne moremo dopustiti, da ceno tega nosijo pacienti, ki so v tej situaciji šibkejši člen,« je še dejal državni sekretar.

Dogovori s Fidesom se lahko zaključijo v 14 dneh s podpisom kolektivne pogodbe, je dejal in opozoril, da pogajanja niso enostranski proces.

Ogrožena skrb za ranljive

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki je danes na seji vlade ni bilo, je pred dnevi dejala, da se kljub stavki ne sme zgoditi, da ranljive skupine ne bi imele dostopa do tistih storitev, ki jih potrebujejo.

Zdaj se dogaja ravno to. Invalidi ne morejo do zdravniških pregledov, potrebnih za izdajo oziroma podaljšanje vozniškega dovoljenja, oteženo je potrjevanje bolniške odsotnosti, svojci stanovalcev domov za starejše v več krajih po državi se ne morejo pravočasno posvetovati z domskim zdravnikom in dobiti informacij o zdravstvenem stanju svojih bližnjih. Posamezni zdravniki prav tako ne izdajajo zdravniških potrdil ali druge dokumentacije, ki jo stanovalci in svojci potrebujejo, recimo za oddajo vlog za pridobitev dodatka za pomoč in postrežbo.

Predsednik vlade Robert Golob je zdravnike v petek že pozval, naj takoj ustavijo stavkovne aktivnosti ter končajo agonijo pacientov v našem javnem zdravstvenem sistemu.

Odzvala se je tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki meni, da je dovolj merjenja moči na plečih pacientov. Pozvala je k začasni prekinitvi stavke, kar bi omogočilo spravljivejši prostor za pogajanja. »Predvsem pa bi, po že do danes najdaljši zdravniški stavki v zgodovini Slovenije, zagotovili, da pacienti ne bodo trpeli zaradi zastojev ali omejitev v zdravstveni oskrbi.«

Ne potrebujejo predavanj o etiki in morali

V Fidesu so se na poziva obeh predsednikov kritično odzvali. Povedali so, da se pod pritiski vlade ne bodo vdali. »Tekmovanje v pozivih k prekinitvi stavke ni pot k rešitvam. Ne potrebujemo predavanj o etiki in morali, še najmanj od tistih, ki nimajo niti toliko morale, da bi spoštovali podpisane sporazume, in na pogajanja prihajajo z grožnjo z ukrepi in ne s predlogi rešitev in konkretnimi jamstvi.«

Kot so zapisali danes, si na pogajanjih ves čas prizadevajo pridobiti od vlade nekakšno oprijemljivo zavezo, da bo, karkoli bi se tokrat dogovorili, tudi obveljalo. O kršitvah sporazumov, sklenjenih s sindikatom Fides, so obveščali tudi vodstvo Femsa, Evropske federacije zaposlenih zdravnikov, prav tako vodstva sindikatov in združenj, ki so člani Femsa. Predstavniki tega so trenutno na obisku pri Fidesu in bodo jutri s predsednico hrvaškega zdravniškega sindikata spregovorili o evropskem delovnem času in odnosu držav EU do zdravniškega poklica, o ukrepih, ki jih bo vodstvo Femsa izvedlo v podporo stavki, govor pa bo tudi o stanju javnega zdravstva in delovnih razmerah na Hrvaškem ter o tem, kako potekajo zdravniške stavke v drugih državah EU.

Preberite še:

Komentarji: