Nič več samo želja, temveč zahteva
Aktualni Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS) je bil sprejet leta 2004 in je zastarel. V slabih dveh desetletjih se je družba korenito spremenila, še posebej na polju digitalnih komunikacij, prenosa informacij in zabave. Vlada je na današnji seji sprejela predlog o spremembah in dopolnitvah ZJRS in ga poslala v obravnavo v Državni zbor.
Med drugimi je namen novega zakona, da uredi javno rabo slovenščine tudi na polju digitalnega, pri uporabi pametnih telefonov, avtomobilov in drugih naprav ter operacijskih sistemov računalnikov. Gre za pomembno pridobitev saj je tehnologija postala ključen del delovanja informacijske družbe, njena uporaba omogoča dostop do najrazličnejših medijskih vsebin, storitve javne uprave in vzajemne komunikacije. Aktualni zakon seveda ni mogel predvideti kako bo napredovala tehnologija v prihajajočih letih in desetletjih, zato je njegova posodobitev bila več kot nujna, saj je potreba po zaščiti javne rabe slovenščine postala urgentna.
Podpora jeziku
Po potrditvi predloga na seji vlade je pred novinarje stopila Ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je pojasnila: »Z novim zakonom širimo varovanje slovenščine tudi v digitalno okolje: v operacijske sisteme računalnikov, pametnih mobilnikov, avtomobilov in drugih naprav, ki preko besedilnih ali govornih vmesnikov komunicirajo z uporabniki. Tega stari zakon ni omogočal, saj je bil sprejet pred več kot dvajsetimi leti, ko večina teh naprav in storitev še ni niti obstajala. Slovenija zato ni imela učinkovitega načina, kako zagotoviti, da bo slovenščina navzoča tudi v tem novem tehnoloških jezikovnem okolju. Podpora slovenščini je bila zato odvisna od poslovne odločitve posamičnih proizvajalcev.« Dodala je, da je bil računalniški operacijski sistem Windows poslovenjen že pred skoraj tridesetimi leti, po drugi strani pa podjetje Apple do danes ni poslovenilo svojih operacijskih sistemov in storitev, kljub temu, da njihove naprave uporablja zelo veliko Slovencev in Slovenk.
»Podobno je med proizvajalci osebnih avtomobilov, bele tehnike, zabavne elektronike in nekaterih drugih naprav. Nekatere slovenščino podpirajo, druge ne. Takšno stanje menimo na vladi, na Ministrstvu za kulturo, ni sprejemljivo. Sodobne povezane naprave so ključne za dostop do storitev informacijske družbe, za dostop do medijev in kulturnih vsebin, za objavljanje mnenj in stališč, za umetniško in drugo ustvarjalno izražanje. V tem jezikovnem okolju se veliko zadržujejo zlasti mlajši uporabniki, ki še razvijajo pismenost in jezikovne kompetence. Na drugi strani so lahko iz digitalnega okolja izključeni uporabniki, ki se v tujem jeziku ne znajdejo in ga ne razumejo. Zato je zelo pomembno, da sodobne komunikacijske naprave znajo in v prihodnosti tudi spregovorijo slovensko. In z novim zakonom to ni več samo želja, ampak je postala tudi naša zahteva. «
Za konec je nagovorila še vprašanje pretočnih storitev na zahtevo, ki jih globalni ponudniki tržijo po celotni Evropski uniji, kljub temu pa večinoma niso na voljo v slovenskem jeziku. Izpostavila je primer Netflixa, ki ga ureja evropska Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah (AVMS) - platforme so regulirane z zakonodajo države v kateri so registrirane, v primeru Netflixa je to Nizozemska. Poudarila je, da je zelo pomembno, da se kot država se na vseh možnih instancah Evropske unije borimo za enakopraven dostop do jezikov in enakopravno obravnavo tudi manjših jezikovnih skupin in držav.
