V italijanskem Laciju izredne razmere zaradi vročine
Zahodna Evropa se še naprej sooča z vročinskim valom. V osrednji italijanski deželi Lacij so oblasti zaradi suše razglasile izredne razmere, kar jim bo olajšalo sprejetje ukrepov za varčevanje z vodo. V Španiji so zaradi požarov evakuirali okoli 1000 ljudi iz 12 vasi v pokrajini Navarra. Vročinski val naj bi sredi tedna zajel tudi Grčijo.
»Podnebne spremembe niso problem prihodnosti, ampak sedanjosti. Izredne razmere nam bodo omogočile, da nemudoma sprejmemo prve ukrepe, s katerimi se bomo pripravili na kritične razmere, ki bodo temeljili na varčevanju z vodo, zlasti v gospodinjstvih,« je danes dejal predsednik dežele Lacij Nicola Zingaretti.
Vročinski val je v Italiji prizadel tudi Padsko nižino, ki se že več tednov sooča z najhujšo sušo v zadnjih 70 letih. Zaradi dolgotrajne suše si želijo izredne razmere razglasiti tudi preostale severnoitalijanske regije, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Predsedniki dežel se bodo v sredo sestali z ministrom za kmetijstvo Stefanom Patuanellijem, kjer bodo med drugim razpravljali o ukrepih za povečanje učinkovitosti italijanskega sistema oskrbe z vodo. Patuanelli je sicer že opozoril, da so izredne razmere »neizogibne,« saj ponekod v Italiji in Evropi ni deževalo že več mesecev.
Predsednik Piemonta Alberto Cirio je napovedal, da 170 občin v njegovi deželi ne bo več smelo uporabljati vode, razen za nujne namene, kot sta pitje in priprava hrane. V desetih mestih pa naj bi bila ponoči popolnoma prekinjena oskrba z vodo.
V Španiji je vročinski val povzročil številne gozdne požare, zaradi katerih je okoli 1000 prebivalcev iz 12 vasi v pokrajini Navarra na severu države bilo prisiljenih zapustiti svoje domove. Prebivalci vasi so sedaj že nastanjeni v zasilnih namestitvah, je poročal časnik Noticias de Navarra. Razmere naj bi bile najhujše ob spreminjajočih se smereh vetra v gorovju Sierra del Perdon in v kraju Gallipienzo, približno 20 kilometrov južno od glavnega mesta pokrajine Pamplone.
Razmere v regiji naj bi se postopoma izboljševale, najhujši požar v gorovju Sierra de la Culebra na severozahodu Španije, ki je uničil 25.000 hektarjev gozda, pa so pogasili, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Vročinski val naj bi sredi tedna sicer zajel tudi Grčijo, je danes napovedala državna vremenska služba. Temperature naj bi se po vsej državi povzpele do 40 stopinj Celzija, vročinski val pa naj bi trajal vsaj do konca tedna. Prebivalcem svetujejo, naj nosijo lahka oblačila, pijejo vodo in se izogibajo alkoholu, gasilci pa opozarjajo na povečano nevarnost gozdnih požarov.
Vroče tudi v Sloveniji
Prvi letošnji vročinski val se bo ta teden nadaljeval, a temperature pri nas po pričakovanjih meteorologov ne bodo presegale junijskih rekordov tako kot ponekod v zahodni Evropi. Vsak dan se lahko pojavi kakšna nevihta, močnejše so danes možne predvsem na severovzhodu. Izrazitejša vročina bo od četrtka, je dejal meteorolog Andrej Velkavrh.
Agencija RS za okolje (Arso) opozarja, da bo danes proti večeru in v prvem delu noči predvsem na severovzhodu možna kakšna močna nevihta z nalivom, močnimi sunki vetra in tudi točo.
Vroče vreme, ki traja že nekaj dni, se bo ta teden nadaljevalo. »Prve tri dni tega tedna ne bo kakšne hude vročine, morda bolj na Primorskem in v mestih, severovzhod se bo nekoliko ohladil in zna biti tam temperatura jutri celo pod 30 stopinjami,« je za STA prihodnje vremensko dogajanje opisal dežurni meteorolog na Arsu Andrej Velkavrh. V tem tednu pri nas ne pričakuje ekstremno visokih temperatur. Tem so sicer priča v nekaterih delih zahodne Evrope.
Bodo pa ta teden tudi pri nas predvsem jutra precej topla, je napovedal. Po napovedih meteorologov bodo danes najvišje dnevne temperature od 29 do 33 stopinj Celzija, v torek bodo najnižje jutranje temperature od 12 do 20, najvišje dnevne pa od 27 do 32 stopinj Celzija. V sredo in četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo.
Po podatkih Arsa ima Blejsko jezero 22 stopinj, Jadransko morje pa 25 stopinj Celzija.
Prvi letošnji vročinski val je nastopil razmeroma zgodaj, bolj so vročinski valovi značilni za julij in avgust.
Podobno je pri hidroloških razmerah po državi. »Nizkovodne oziroma sušne razmere trenutno opažamo že tako na površinskih kot na podzemnih vodah, pri čemer je pomembno povedati, da je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem meritev ta pojav letos izrazito zgoden,« je za STA povedal hidrolog pri Arsu Andrej Golob.
Pri podzemnih vodah so hidrologi trenutno na večini merilnih mest v povprečju zadnjih sedmih dni namerili vrednosti najnižjih oziroma blizu najnižjih gladin glede na primerjalno obdobje zadnjih 30 let. Podobna situacija je tudi na površinskih vodah, kjer so nizkovodne razmere v osrednjem, predvsem pa v jugozahodnem delu države.
Na površinskih vodah je glede na običajne razmere v tem letnem času stanje najbolj kritično oziroma najbolj izrazito nizkovodno na Primorskem, na Vipavskem in ponekod višje v Zgornjem Posočju. Reke Vipava, Rižana, Idrijca in Reka imajo v juniju izrazito nizkovodne razmere. V zadnjih 30 letih sta bili najbolj sušni leti 2003 in 2012 in trenutne hidrološke razmere takratnih še niso dosegle, so pa takoj nad njimi, je dejal Golob.
Vode pa je nekako dovolj oziroma blizu povprečja pri površinskih vodah v severovzhodni Sloveniji. Tako sta reki Mura in Drava s pritoki običajno vodnati, večja vodnatost teh rek pa gre na račun pogostih neviht z nalivi na tem območju. Kot je dodal Golob, imajo torej na teh območjih nekoliko več vode, a so hkrati imeli ob nevihtah tudi s tem povezane precej škode.
Golob je poudaril še, da ob opazovanju enoletnega obdobja od junija lani do junija letos opazimo, da ima približno četrtina vodomernih postaj na površinskih vodah povprečje vodostaja najnižje, če ga primerjamo z enoletnimi obdobji zadnjih 30 let. Med tistimi, ki imajo najnižje povprečje, je tudi reka Sava.
Pri nas so tako ponekod že nekaj časa prisotne sušne razmere. Po podatkih iz zadnjega Sušomera, ki ga Arso objavlja vsak četrtek, so povprečno ali nadpovprečno namočena območja Koroške, Prekmurja in jugovzhodne Slovenije, medtem ko se drugje soočajo z zmerno do izrazito sušo.
