Mesto kulture, ne le težke industrije
Samo šest avstrijskih mest ima več kot 100.000 prebivalcev. Po številčno nedosegljivem Dunaju, ki jih ima čez 1,9 milijona, in prestolnici Štajerske Gradcu z nekaj manj kot 300.000 prebivalci je Linz že desetletja na tretjem mestu (skoraj 207.000). Za njim sta Salzburg (155.000) in Innsbruck (131.000). Čeprav sta veliko manjša od Linza, sta še vedno veliko močnejši turistični znamki. Je pa glavno mesto Zgornje Avstrije nekakšen zaupni namig za turiste, ki radi obiskujejo mesta.
Linz je v zadnjih treh desetletjih močno izboljšal svojo podobo. Kdor ga je obiskal, ve, da ni več umazano mesto težke industrije, ampak dinamično kulturno, univerzitetno in poslovno središče v nekaterih segmentih celo svetovnega ranga.
Zračna oddaljenost od Ljubljane do Linza ni velika, le 251 kilometrov. Najboljša cestna povezava je skozi Maribor in Gradec, po A9 (Pyhrnska avtocesta), ki povezuje Zgornjo Avstrijo s Slovenijo. Po njej je od Ljubljane do Linza okoli 410 kilometrov. Linz ni daleč od Münchna (240 kilometrov zahodno), še bliže pa mu je Dunaj, 185 kilometrov vzhodno. Vožnja s hitrim vlakom z Dunaja je zelo prijetna in kratka, saj traja le 74 minut. Glavna železniška postaja je vrsto desetletij veljala za eno najgrših v Avstriji. Nato so jo v letih 2002–2004 temeljito obnovili in tako jo je med letoma 2005 in 2011 prestižno avstrijsko združenje Verkehrsclub (Prometni klub) vsakič izbralo za najlepšo železniško postajo v Avstriji.
Od glavne železniške postaje do mestnega Glavnega trga (Hauptplatz) se obiskovalec Linza lahko sprehodi ali nadaljuje po tirnicah. S tramvajem je le pet postaj do trga, ki velja za enega največjih v Avstriji. Tu so seveda mestna hiša Linza in več drugih palač, zelo blizu je Donava. Med Glavnim trgom in desno obalo reke sta monumentalni stavbi ob mostu, Brückenkopfgebäude, primera nacistične arhitekture. Tako kot Nibelunški most sta zgrajeni na začetku 40. let prejšnjega stoletja.
Turistični razcvet
Obiskovalec, ki si želi bivati v središču mesta, lahko gre v stari hotel Wolfinger, v stavbi na Glavnem trgu, katere deli so bili zgrajeni pred več kot pol tisočletja. Sobe hotela imajo zgodovinski čar, večinoma so s pohištvom iz časa bidermajerja, prve polovice 19. stoletja. Pred nekaj leti so na Glavnem trgu odprli še en hotel, Motel One, prav tako v stari stavbi, a s sodobno zasnovano notranjostjo.
Pred pandemijo covida-19, od leta 2018 do 2020, je bilo v Linzu zgrajenih pet novih hotelov s skupno 646 sobami. To ni bilo storjeno brez razloga. V drugi polovici prejšnjega desetletja se je turistični promet v mestu precej povečal. Leta 2010 je bilo v turističnih objektih v Linzu ustvarjenih 693.000 prenočitev. Od leta 2012 do 2017 jih je bilo vsako leto okoli 780.000 do 790.000, nato pa je leta 2019 njihovo število poskočilo na skoraj 935.000. Seveda je potem v letu 2020, prvem letu covida-19, občutno padlo, na 403.000, lani pa se spet povečalo na skoraj 513.000, a je to še vedno le slabih 55 odstotkov prenočitev iz rekordnega leta 2019.
Pöstlingbergbahn poznajo številni ljubitelji zgodovinskih železnic po vsem svetu. Zgrajena je bila leta 1897 in je še vedno najstrmejša trasa običajne (adhezijske, ne zobate) proge v Avstriji in ena najstrmejših v Evropi. Vožnja na 539 metrov visoki hrib od Glavnega trga traja približno 20 minut. S Pöstlinga je odličen panoramski pogled na Linz in okolico. Na hribu sta živalski vrt pa tudi več kot stoletje stara zabavna jamska železnica (Grottenbahn), ki otroke in odrasle popelje skozi svet slovitih pravljic.
Mesto medijske umetnosti
Precej modernejša »jama« s posebnimi učinki, zanimiva za obiskovalce vseh starosti, je Deep Space v stavbi Ars Electronica Centra (AEC), ki je nasproti Glavnega trga, na drugi strani Nibelunškega mostu. AEC Linz je večnamenski kompleks z velikim razstavnim prostorom, raziskovalnimi laboratoriji, konferenčnimi dvoranami in gostinsko ponudbo.
Od leta 1979 Linz gosti festival Ars Electronica, ki je verjetno najpomembnejši na svetu za digitalno umetnost, predvsem tisto, ki tematizira družbene spremembe, povezane s tehnološkim razvojem. Ars Electronica tradicionalno poteka na začetku septembra, vzporedno z njim, prav tako od leta 1979, pa tudi glasbeni festival na prostem Linzer Klangwolke. Znan je po tem, da so njegove številne predstave vizualizirane, z ognjemetom, laserskimi in video projekcijami na nebu, ladjami, žerjavi, baloni ... Skratka, Linz ni po naključju Unescovo mesto medijske umetnosti.
Na desnem bregu Donave je hrib Schlossberg. Na nekdanjem vladarskem dvoru je že vrsto let Deželni muzej Zgornje Avstrije s stalnimi razstavami številnih njegovih zbirk: umetnosti, naravoslovja, industrijsko-tehničnih in drugih. V muzeju so zmeraj tudi posebne razstave. Do 27. februarja sta dve zanimivi: ena razstavlja dela mednarodno znanega karikaturista Gerharda Hadererja, druga pa se imenuje Umetnost prepariranja in prikazuje veščino, katere namen ni le izdelovanje razstavnih predmetov iz mrtvih živali, ampak ima pomembno vlogo tudi v znanstvenem raziskovanju.
Na pomolu Donave, nedaleč od Nibelunškega mostu, so leta 2003 odprli impresiven Lentos Kunstmuseum Linz, linški muzej moderne in sodobne umetnosti. Malo naprej, prav tako na desnem bregu Donave, je Brucknerhaus. Poimenovana po Antonu Brucknerju, slavnem simfoničnem skladatelju, ki je bil v drugi polovici 19. stoletja skoraj poldrugo desetletje organist v stolnici v Linzu, je Brucknerhaus glavna koncertna dvorana Zgornje Avstrije.
Leta 2013 so v mestu po dolgih in burnih razpravah in škandalih odprli tudi novozgrajeni osrednjo gledališko in operno hišo v mestu, Musiktheater Linz. Glasbeno gledališče je nedaleč od glavne železniške postaje, na začetku mestne aorte, ki vodi do Glavnega trga in Nibelunškega mostu.
Linz je sicer v zgodovini slovel kot mesto jekla. V njem je sedež svetovnega metalurškega koncerna Voest Alpine, ki ima tu veliko jeklarno. Koncern ne proizvaja jekla za vgradnjo v armirani beton, temveč dražje (pol)izdelke, karoserije avtomobilov, železniške kretnice, zelo dolge tirnice, jeklo za ure luksuznih švicarskih znamk, specialne zlitine za vesoljska plovila, avtomobilsko industrijo, proizvodnjo gospodinjskih aparatov in podobno. Obiskovalce sprejema razstavni prostor Svet jekla (Stahlwelt), pripravljajo pa tudi redne oglede proizvodnje v linški jeklarni, o kateri pravijo, da je najčistejša in najbolj inventivna na svetu. Mimogrede, do danes se več kot polovica svetovne proizvodnje jekla pridobiva po metodi LD (Linz-Donawitz), ki so jo v poznih 40. letih prejšnjega stoletja izumili v tem podjetju.
Mestna posladka
Številne ulice v središču Linza so zelo mamljive za sprehod radovednega turista. In ta bo naredil veliko napako, če ne bo vstopil v hišo na naslovu Herrenstrasse 22, v slaščičarno Jindrak. V tej slaščičarni, ustanovljeni leta 1929, je namreč nastala znamenita linška torta.
V tistem delu Avstrije se je v teh letih začel prodajati še en prehrambni izdelek, ki je postal svetovno znan: to so mali bonboni PEZ. Njihov ustvarjalec je Eduard Haas III. iz podjetniške družine Haas s sedežem v Traunu, posebni občini v južnem predmestju Linza. Bonboni PEZ so dobili ime po prvi, srednji in zadnji črki nemške besede Pfefferminz (poprova meta), saj so imeli na začetku le ta okus in so bili namenjeni kadilcem.
Svetovno slavo je PEZ pridobil po drugi svetovni vojni zaradi figuric z liki iz risank Walta Disneyja, ki podobno vžigalniku elegantno servirajo bombončke, enega za drugim. Po sodobni legendi je eBay, velikansko spletno nakupovalno podjetje, pravzaprav nastalo na pobudo žene ustanovitelja podjetja, strastne zbiralke figuric PEZ.
