V nadaljevanju preberite:
S prvimi spomladanskimi cvetovi priletijo na dan prvi čmrlji. Veliki, tolsti, glasno brenčeči, a karseda urni pri izmikanju fotografskemu objektivu, iščejo hrano po obdobju stradanja. Ali veste, da so spomladi vsi čmrlji mlade matice, ki edine preživijo zimo? Ali veste, koliko vrst čmrljev živi pri nas? Bi jih radi ločili med seboj, ne pa vse imenovali zgolj čmrlj? Konec lanskega leta je pri Muzejih radovljiške občine izšla knjiga Čmrlji v Sloveniji, ki med drugim prinaša nov pregled pri nas opaženih vrst čmrljev.
Do zdaj je veljalo, da v Sloveniji živi 35 vrst, po novem pregledu, ki ga je pripravil Tomaž Oštir, pa je znanih 39 vrst. Štiri nove opisane in predstavljene so peščeni čmrlj, mongolski čmrlj, podzemni in čmrlj s širokim ovratnikom. Število vrst verjetno ni končno, piše Oštir, eden od petih avtorjev knjige, saj se naravno okolje v zadnjih desetletjih hitro spreminja, hkrati z njim pa tudi poseljenost čmrljev. Kaj povzroča takšno razseljevanje posameznih vrst, še ni raziskano, lahko pa bi bilo povezano s pomanjkanjem hrane v okolici gnezda, nakaže. Dokaz za prihod novih vrst sta mediteranska vrsta zlatopasi čmrlj (Bombus haematurus), ki se je v zadnjem dobrem desetletju naselila po vsej Sloveniji, in mongolski čmrlj, ki je bil pri nas prvič fotografiran junija 2013 na Gorjancih.
