Nekatere države takoj pošljejo letalo, druge šele v zadnjem trenutku
»Naša dežurna služba deluje tako rekoč 24 ur na dan, a zaradi povečanega števila klicev se kdaj morda ne moremo oglasiti že na prvi klic,« je v zvezi z evakuacijo Slovencev pojasnil Viktor Mlakar, vršilec dolžnosti vodje konzularnega sektorja.
Kakšni so protokoli v takih primerih? »Najbolj se zanašamo na informacije, ki jih dobimo z lokacije, torej od našega veleposlaništva v Tel Avivu, ki je v stiku z veleposlaništvi drugih držav EU in lokalnimi oblastmi. Vselej gre za postopno zviševanje pripravljenosti, če ocenimo, da razmere postanejo kritične, izvedemo hitreje, temu se ustrezno prilagajajo tudi naši potovalni nasveti.«
Predvsem skušajo javnost čim bolj sproti obveščati o stanju in priporočilih, bodisi za odhod iz države bodisi glede drugega ustreznega ravnanja. Ta procedura je razmeroma enostavna, s preostalimi članicami EU so v stiku tudi prek delovne skupine v Bruslju, ki je namenjena prav reševanju v kriznih situacijah. Vse članice skušajo skupaj oceniti razmere in koordinirano delovati, a se pri ravnanju vendarle razlikujejo, saj so konzularne aktivnosti povsem v pristojnosti države članice.
Slovenija v zlati sredini
»Nekatere takoj pošljejo letalo, druge čakajo skoraj do zadnjega trenutka. Mislim, da smo mi v tem pogledu v zlati sredini, deloma tudi zaradi omejenih možnosti, Slovenija nima lastnega letalskega prevoznika. Državljanom skušamo pomagati tako, da jih usmerimo in informiramo o možnostih javno dostopnih načinov prevoza, kot so komercialni leti. Ko ti postanejo zelo omejeni, se angažiramo tudi z organizacijo letov, kot smo se med covidom,« je pojasnil sogovornik.
Torkova evakuacija slovenskih državljanov z letom črnogorskega prevoznika Air Montenegro, ki ga je naročilo črnogorsko zunanje ministrstvo, je potekala tako, da so na slovensko zunanje ministrstvo prejeli informacijo o prostih sedežih, med drugim tudi posredno od direktorja letalske družbe Marka Anžurja, a ne glede na to, kdo da pobudo, poudarja sogovornik, morajo biti dogovori sklenjeni na meddržavni ravni, med ministrstvoma obeh držav.
»Sicer pa je treba vsako evakuacijo plačati. Ko smo z leti tujega prevoznika rešili naše državljane ob izbruhu pandemije, je stroške za vozovnice zaračunal neposredno potnikom. Je pa res, da se nekatere države oziroma prevozniki odločijo, da stroškov ne bodo zaračunali,« je še pojasnil sogovornik.
V primerjavi z evakuacijo zaradi epidemije je situacija zdaj drugačna tako po obsegu kot intenziteti, razlikuje se predvsem glede varnostnega tveganja, saj gre za reševanje z vojnega območja, kjer je vse odvisno od varnostnih koridorjev, ki jih vzpostavijo tamkajšnje oblasti. O morebitnem umiku osebja z veleposlaništva v Tel Avivu po Mlakarjevih besedah odloča varnostna ocena slovenskega zunanjega ministrstva in pristojnih služb, ki je podlaga za odločitev o morebitnem odhodu s kritičnega območja.
In druge države?
Po poročanju spletnega mesta Flightradar24 je na mednarodnem letališču Ben Gurion v Tel Avivu, kjer imajo običajno 300 odhodnih letov na dan, več kot tretjina načrtovanih odhodov odpovedana, med drugim so poti v Izrael odpovedali glavni ameriški letalski prevozniki, deloma zato, ker bi morale posadke zaradi oddaljenosti prespati v državi. Potem ko so mnogi komercialni letalski prevozniki odpovedali lete, letala za evakuacijo pošilja vse več držav.
Po poročanju Bloomberga naj bi švicarski prevoznik Swiss v sodelovanju s švicarskim zunanjim ministrstvom včeraj v Tel Aviv poslal letalo z 215 sedeži, poseben polet iz Osla v Tel Aviv je za včeraj organiziralo norveško zunanje ministrstvo, tudi za državljane drugih skandinavskih držav. Nemčija namerava danes in jutri evakuirati svoje državljane z letali, najetimi pri Deutsche Lufthansi AG, Air France naj bi danes poslal boeing s 381 sedeži, dva poleta Qantas Airways bo do Londona v petek organizirala tudi Avstralija.
Medtem pa so bile še včeraj s Tel Avivom vzpostavljene letalske povezave British Airways in Virgin Atlantic Airways iz Londona, a brez prostega mesta do naslednjega tedna. Po včerajšnjem poročanju Guardiana Velika Britanija in ZDA kljub pozivom nimata v načrtu evakuacije svojih državljanov. Že v minulih dneh so nekatere države, med njimi Južna Koreja, Poljska, Bolgarija in Madžarska, poslale letala po svoje državljane.
