Največ novih mezoteliomov še vedno v Goriški regiji
»Premaknili smo meje,« navdušeno pravi Hasib Brdar, ki že šest let predseduje društvu OZA, Oboleli zaradi azbesta, s sedežem v Desklah. V mislih ima štiriurni ambulanti za bolnike, izpostavljene azbestu, ki mesečno delujeta na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik. Ena je namenjena društvu, ki obolele iz Kanalske doline redno organizirano vozi na preglede na Golnik in uredi tudi vso birokracijo skupaj z naročanjem. Druga ambulanta je za vse druge obolele zaradi azbesta; čakalnih dob za zdaj ni.
Hasib Brdar, ki ima tudi sam že 25 let diagnozo azbestoza, v društvu OZA deluje od prvega dne, to je od leta 1996. »Ko človek izve za bolezen, mora v življenju nekaj spremeniti, denimo, manj kaditi, živeti bolj umirjeno, se zaradi imunosti cepiti …,« pravi, »kajti telo je poškodovano in pripravljen moraš biti, da boš jutri zbolel, delati pa, kot da ne boš nikoli.« Brdar je ob finančni pomoči anhovskega Salonita poskrbel tudi za raziskavo o Slovencih, ki so pri svojem delu oziroma v okolju prišli v stik z azbestom, prav tako jim Salonit pomaga pri »logistiki« - ko je treba ljudi iz Kanalske doline peljati na preglede na Golnik. Tja se odpravijo enkrat mesečno in kot pravi, imajo do novembra vse zmogljivosti zapolnjene.
Ambulanto za bolnike, izpostavljene azbestu, so na Golniku odprli oktobra 2021. V njej po podatkih Katje Adamič, specialistke pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije, vsak mesec obravnavajo osemnajst bolnikov: »Pregledamo jim funkcijo pljuč s spirometrijo, naredimo rentgensko sliko pljuč, pri nekaterih opravimo tudi laboratorijske preiskave in CT pljuč. Ker smo tudi raziskovalna ustanova, nekatere bolnike vključimo v raziskave, saj raziskujemo razne potencialne označevalce malignomov na krvi.« Njihova prednost je dobra dostopnost za bolnike, saj lahko ti vse preiskave opravijo na enem mestu.
Prepoved
Leta 1996 je bil v Sloveniji sprejet Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno, ki je poleg ukinitve proizvodnje predvidel tudi ureditev prepovedi, omejitev in drugih pogojev glede prometa in uporabe azbesta in azbestnih izdelkov v Sloveniji. Tako je azbest od 1. januarja 2003 v celoti prepovedan, prepoved pa ne vključuje azbesta, ki je že v uporabi.
»Že ob ustanovitvi ambulante smo na željo društva OZA obvestili osebne zdravnike iz Kanalske doline, za kakšno ambulanto gre, tako da so svojim bolnikom, ki so bili izpostavljeni azbestu, izdali ustrezne napotnice za pregled pri nas,« pojasnjuje Adamičeva in spomni, da je azbest rakotvorna snov, ki lahko povzroča bolezni še dvajset do štirideset po izpostavitvi: » Tako da je treba ljudi, ki so delali z njim, redno spremljati. Leta 1996 smo v Sloveniji prepovedali azbest. Takrat so vse te bolnike pregledali in slikali. Nihče pa ni govoril o tem, da se učinki azbesta na pljučih pokažejo tudi po štiridesetih letih od izpostavljenosti.« Slovenija žal še vedno ne premore enotnih priporočil, kako pogosto in katere preiskave ti bolniki potrebujejo. Adamičeva se jih pod okriljem Zveze pulmologov Slovenije nadeja še letos.
40
let po izpostavljenosti se še pokažejo učinki azbesta na pljuča
Prek 2500 primerov poklicnih benignih bolezni
V Sloveniji je bilo do oktobra 2022 po podatkih medicine dela priznanih prek 2500 primerov poklicnih benignih bolezni, povezanih z azbestom, od teh 1927 plevralnih plakov in 586 azbestoz pljuč; podatkov iz ambulante na Golniku še niso analizirali.
Raziskave
Društvo OZA že več let sodeluje z Medicinsko fakulteto v Ljubljani pri nabavi reagenta za testiranja v okviru raziskovalnega projekta Biološki označevalci nastanka, napredovanja in odgovora na zdravljenje bolezni povezanih z izpostavljenostjo azbestu. Rezultati teh raziskav bodo pomagali k zgodnejšemu odkrivanju azbestnih bolezni in učinkovitejšemu zdravljenju le-teh, daljšemu preživetju in boljši kvaliteti življenja bolnikov.
Kot dodaja Adamičeva, se pri bolnikih, ki so bili izpostavljeni azbestu, najbolj bojijo raka pljuč in raka popljučnice – mezotelioma: »Lahko pa azbest povzroča tudi druge rake - grla, prebavil, sečil, rodil. V azbestni ambulanti smo odkrili tri malignome v začetni obliki. Mezoteliomov pri omenjenih pregledih nismo odkrili.« V Sloveniji zadnja leta odkrijejo okoli štirideset mezoteliomov letno, največ iz Goriške regije.
Na Golnik sicer prihajajo bolniki z boleznimi, ki so posledica azbesta, iz vse Slovenije. Adamičeva izpostavi primer Donita, pa delavce na železnici, v ladjedelnicah, mehaničnih delavnicah, v gradbeništvu ..., spremljajo pa tudi nekaj bolnikov z azbestozo, ki so delali v gradbeništvu in v rudnikih v Nemčiji.
Najbolj jih ogroža rak
40
mezoteliomov letno odkrijejo zadnja leta v Sloveniji, največ iz Goriške regije
Bolnike, ki so bili izpostavljeni azbestu, še bolj kot azbestoza po Adamičevi ogroža rak. Zato je pomembno, da ga odkrijejo v zgodnji obliki: »Če je odkrit v razširjeni obliki, ga največkrat ne moremo dobro zdraviti in imajo ti bolniki kratko preživetje.«
Tudi azbestozo je, dodaja, dobro odkriti v zgodnji fazi: »Te bolnike spremljamo s pljučno funkcijo in radiološko. Pri nekaterih bolnikih imamo tudi možnost protifibrotičnega zdravljenja; to je zdravljenje, ki upočasnjuje brazgotinjenje pljuč, ki ga povzroča azbestoza.«
