Obračun s preteklimi zablodami
Pred 38 leti je pod pokroviteljstvom danes 85-letnega igralca in aktivista Roberta Redforda v ameriški zvezni državi Utah zaživel filmski festival, zavezan neodvisnim in še neuveljavljenim avtorjem. Danes, v času prebujanja in obračunavanja z zablodami preteklosti, skozi drzno in nefiltrirano perspektivo filmarjev dobiva zagon in pomen.
Med 82 celovečernimi filmi, ki bodo med 20. in 30. januarjem prikazani na festivalu Sundance v Park Cityju, prevladujejo okoljske in socialne tematike. Filmi obravnavajo teme, kot sta rasizem in pravica do prekinitve nosečnosti, ter z novimi zornimi koti kličejo demokracijo na zagovor in poskušajo zamajati vladavino velikih korporacij in institucij. Tudi to, da so dela večinoma nastala v času pandemije, je vplivalo na izbiro tematik. »Odpor proti statusu quo je zaščitni znak neodvisnih filmov. V današnji dobi obračunavanja in prevzemanja odgovornosti je to še bolj očitno,« je za New York Times dejala direktorica Sundancea Tabitha Jackson.
Kar 39 filmov, ki jih bodo predvajali tako v kinematografih kot na digitalni platformi, je prvencev. Tudi tokrat so bili posebej pozorni na raznolikost filmskih ustvarjalcev in del. Več kot polovico izbranih filmov so režirale režiserke (čeprav je bilo prijavljenih le slabih 30 odstotkov – stanje, ki se z leti ne spreminja), 35 odstotkov naslovov so režirali nebelopolti avtorji in avtorice, 10 odstotkov pa umetniki, ki se identificirajo kot LGBT+.
Udarni prvenci in vroči dokumentarci
Primer angažiranega filma je Netflixov dokumentarec režiserke Rory Kennedy Downfall: The Case Against Boeing (Padec: primer proti Boeingu), ki raziskuje ozadje strmoglavljenja dveh Boeingovih letal marca 2019, v katerih je umrlo 346 ljudi. Kar dva filma (The Janes in Call Jane) se posvečata tematiki splava in osvetljujeta delovanje ilegalne skupine žensk Jane Collective, ki je v Chicagu na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja ženskam zagotavljala varno prekinitev nosečnosti. Tri režiserke so se v prvencih vsaka po svoje spoprijele z rasizmom, Krystin Ver Linden je posnela film o suženjstvu Alice, v katerem poleg Keke Palmer igra raper Common, Master (Gospodar) je film Mariame Diallo, ki predstavlja težavno vključevanje treh temnopoltih študentk v večinoma belsko okolje na univerzi New England, Nikyatu Jusu pa v filmu Nanny (Varuška) sledi življenjski poti pribežnice iz Senegala, ki kot varuška služi premožnemu newyorškemu paru.
Po dvanajstih letih se na Sundance vrača avtorica priljubljene tv-serije Punce (Girls) Lena Dunham, tokrat s filmom Sharp Stick (Ost) o naivnem dekletu, ki se po selitvi v Hollywood zaplete v razmerje s starejšim šefom. Prav tako se na festival desetletje po tem, ko je dobil nagrado za najboljšega režiserja, vrača Michel Hazanavicius z zombiado Final Cut (Zadnji rez).
Čeprav se osredotoča na neuveljavljena imena, bo na festivalu kar nekaj zvezd. Julianne Moore igra v filmu Jesseja Eisenberga When You Finish Saving the World (Ko boš končal reševanje sveta), Dakota Johnson v filmu Am I OK? (Ali sem v redu?) režiserk Tig Notaro in Stephanie Allynne, Emma Thompson pa v filmu Good Luck to You, Leo Grande (Srečno, Leo Grande).
Kot je znano, so na Sundanceu deležni velike pozornosti tudi dokumentarci. Letos vzbuja zanimanje tridelna serija Kanyeja Westa Jeen-yuhs: A Kanye Trilogy. Netflix jo je menda lani odkupil za 30 milijonov dolarjev, režirala pa sta jo Clarence Simmons in Chike Ozah, ki sta bila raperju s kamero za petami dobrih dvajset let. Tako sta ovekovečila Westovo transformacijo od glasbene zvezde do podjetnika, ki je iz svojega imena ustvaril globalno blagovno znamko. Film vključuje še neprikazane posnetke iz zaodrja ter intimne dogodke, kot je bila smrt njegove mame, pa tudi njegov razvpiti spodleteli poskus naskoka na predsedniški stolček leta 2020.
