Evropa se utaplja v decibelih
Približno 18 milijonov državljanov EU, ki živijo na območjih čezmernega hrupa z železnic, cest in letališč, do leta 2030 ne more pričakovati sprememb na bolje. Do takrat naj bi glede na akcijski načrt evropske komisije izpostavljenost prometnemu hrupu glede na leto 2017 zmanjšali za tretjino. A cilj je po ocenah Evropske agencije za okolje (EEA) kljub predvidenim ukrepom nedosegljiv.
Ujeti cilj akcijskega načrta za t. i. ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal bi namreč pomenilo izboljšanje pogojev bivanja in odpravo čezmernega hrupa za 5,3 milijona Evropejcev. Kot navaja NIJZ, samo hrup prometa škodi zdravju »skoraj vsake tretje osebe v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije«, tudi ponoči pa je hrupu, ki lahko močno škoduje zdravju, redno izpostavljen vsak peti Evropejec.
Evropa bo morala poskrbeti tudi, da bo na območjih, izpostavljenih škodljivim ravnem hrupa, živelo čim manj ljudi.
Ker se število ljudi, izpostavljenih škodljivim ravnem hrupa, v zadnjem desetletju ni bistveno spremenilo, je malo verjetno, ugotavlja EEA, da bi se stanje popravilo v prihodnjih šestih letih. Po predvidevanjih strokovnjakov bo tudi v 2030 večina ljudi dolgoročno izpostavljenih ravnem hrupa do 60 decibelov.
Vsa Evropa se utaplja v čezmernem hrupu oziroma se sooča s povprečnimi letnimi ravnmi hrupa nad 55 decibeli. Po podatkih EEA je hrup s cest moteč za več kot 14 milijonov ljudi, zaradi hrupa vlakov jih trpi 2,5 milijona, milijon pa zaradi hrupa letal. V Sloveniji je bilo po podatkih EEA v referenčnem letu 2017 hrupu s cest nad 55 decibeli podnevi izpostavljenih skoraj 316.300 prebivalcev, z železnice pa 47.600; v nočnem času je bilo več kot 50 decibelom zaradi cestnega prometa izpostavljenih skoraj 208.000 Slovencev, še dobrih 40.100 pa tolikim decibelom z železnice.
Dve vrsti ukrepov, a nobeden zadosten
Obstajata dva scenarija ukrepov, kako zmanjšati vplive čezmernega hrupa do 2030: manj ambiciozni predvideva zmanjševanje hrupa na viru skupaj z nekaterimi neobvezujočimi omilitvenimi ukrepi, zahtevnejši scenarij pa uvedbo ostrejših predpisov. Medtem ko bi prvi scenarij zaradi hitre rasti prebivalstva in prometa lahko vplival na to, da se število ljudi, izpostavljenih hrupu, celo poveča za tri odstotke, bi drugi scenarij do leta 2030 po ocenah EEA prinesel izboljšanje le slabi petini, nikakor pa ne tretjini ljudi, kot so si zastavili v načrtu.
Glede na napovedano povečanje železniškega prometa naj bi se v prihodnje povečale tudi ravni hrupa na prizadetih območjih, navaja EEA. To pa bi odtehtalo tudi, denimo, prednosti politike tihega zaviranja.
Občutno, 37-odstotno zmanjšanje števila ljudi, ki jih zelo moti hrup letal, bi lahko dosegli po milejšem scenariju, ki vključuje postopno uporabo tišjih letal v kombinaciji z bolj izpopolnjenimi postopki pristajanja in vzletanja. Po zahtevnejšem scenariju z dodatnimi ukrepi, vključno z nočno policijsko uro, pa bi bilo mogoče doseči celo do 71-odstotno zmanjšanje števila »prizadetih od hrupa letal«.
Ostrejši ukrepi, denimo več električnih vozil, omejitve hitrosti, strožje emisije hrupa, tihi asfalti, protihrupne ograje …, bi prinesli 19-odstotno zmanjšanje števila ljudi, izpostavljenih cestnemu hrupu. A kot ugotavlja EEA, je glavna ovira pri ukrepih v cestnem prometu velika množica ljudi, ki so mu izpostavljeni.
Ukrepe razširiti tudi zunaj žarišč
Za dosego cilja ničelnega onesnaženja bo morala Evropa po priporočilih EEA ob ukrepih za zmanjšanje motečih decibelov z urbanističnim in prometnim načrtovanjem poskrbeti tudi, da bo na območjih, izpostavljenih škodljivim ravnem hrupa, živelo čim manj ljudi. To pomeni, da bi morali biti ukrepi usmerjeni ne le na prebivalstvo v žariščih čezmernega hrupa, temveč tudi na živeče na območjih, kjer ravni hrupa ne prekoračujejo dovoljenih nacionalnih meja. Oziroma: po EEA potrebujemo kombinacijo ukrepov, vključno z boljšim urbanističnim in prometnim načrtovanjem ter znatnim zmanjšanjem cestnega prometa.
