Odprt boj, kdo bo sestavljal koalicijo
Zadnji dan pred nastopom volilnega molka še zdaleč ni mogoče napovedati, kdo bo v nedeljo zvečer lahko najviše dvignil roke zmagoslavja ali komu bo uspelo sestaviti vladno koalicijo. Po raziskavi, ki jo je za Delo in Pop TV Mediana opravila med 19. in 21. aprilom na vzorcu 1031 anketiranih, sta Gibanje Svoboda in SDS precej blizu skupaj.
Da bodo glas dali Gibanju Svoboda, se je izreklo 21,1 odstotka vprašanih, za SDS pa 20,5 odstotka. Ob upoštevanju samo tistih respondentov, ki pravijo, da se bodo zelo verjetno udeležili volitev, bi dobilo Gibanje Svoboda 24,2 odstotka, SDS pa 22,7. Če pri tem računamo samo opredeljene – 7,1 odstotka sodelujočih pravi, da ne ve, komu bi namenilo glas, 3,2 odstotka ne bi nikomur, 4,5 odstotka pa jih ne želi odgovoriti – bi se Gibanju obetalo 26,1 odstotka (z intervalom zaupanja bi bila spodnja meja 23, zgornja 29,1 odstotka), SDS pa 24,4 odstotka (spodnja meja 21,4, zgornja 27,4 odstotka).
S precej veliko gotovostjo lahko trdimo, da se bodo v državni zbor uvrstile SD, Levica in NSi. Med opredeljenimi, ki se bodo zelo verjetno udeležili volitev, so med seboj skoraj izenačene pri 7,7 oziroma 7,8 odstotka (spodnja meja 5,8, zgornja 9,7 odstotka) in tekmujejo za tretje mesto. Iz tega bi lahko sklepali, da plačevanje računov kmetijskega ministra Jožeta Podgorška, ki je odstopil, ni vplivalo na mnenje simpatizerjev NSi.
Nekoliko bolje kot v preteklih anketah kaže SAB, ki bi jo izbralo 5,6 odstotka opredeljenih verjetnih udeležencev volitev (spodnja meja 4, zgornja meja 7,2 odstotka).
Še tri stranke so blizu parlamentarnega praga s podobnimi rezultati, in sicer Piratska stranka, Povežimo Slovenijo in Gibanje Resni.ca s 3,1 ali 3 odstotki podpore (interval zaupanja od 1,8 do 4,3 odstotka).
Tik pod pragom kaže LMŠ, po teh rezultatih pa se strankam, gibanjem in listam, ki se potegujejo za to, da bi oblikovali državno politiko, to ne obeta.
- Napoveduje se visoka udeležba.
- Pet strank bo skoraj gotovo v parlamentu, še nekaj jih je blizu praga.
- Projiciranje podatkov na končni volilni rezultat je brez realne podlage.
Vendar analitiki opozarjajo, da ni mogoče narediti še nobenih zaključkov. »Rezultati so ocena dnevno spremenljivega volilnega razpoloženja volilnih udeležencev na nedeljskih volitvah in že izražene volilne podpore na predčasnem glasovanju. Med petkom in nedeljo lahko svojo volilno namero spremeni še četrtina, zato je vsako projiciranje podatkov na končni volilni rezultat lahko zmagoslavje ali razočaranje brez realne podlage,« je poudarila Janja Božič Marolt, direktorica Mediane.
Na izid lahko vplivajo še kakšne afere, prav tako lahko odločajo tudi taktični volivci. Kar pa se nakazuje, je višja volilna udeležba, kot je bila na prejšnjih volitvah. Pri tem analitiki ocenjujejo, da dejavnosti civilne družbe in nagovarjanje k udeležbi mobilizirajo obe polovici volilnega telesa.
Zaradi napak so morali uničiti 150.000 volilnih glasovnic
Pri zapletih s prepoznim pošiljanjem volilnega gradiva postaja jasno, kaj je povzročilo zamude. V celjskem Cetisu so že natisnili 40.000 glasovnic in jih predali Pošti Slovenije, ko so 6. aprila dobili opozorilo iz šeste volilne enote o neskladnosti logotipov strank Naša prihodnost – Dobra država, Desus, Lista Borisa Popoviča in NSi. Glasovnice so morali preklicati in uničiti. Od sodelavke DVK so nato menda spet dobili star logotip NSi in potrdilo, da je ustrezen. Ko so spet začeli tiskati glasovnice, so že naslednji dan, 7. aprila, dobili klic, da logotip NSi spet ni pravilen, zato so morali uničiti še 110.000 natisnjenih glasovnic. Ko se je v petek, 8. aprila, začelo tiskanje pravilnih glasovnic, je v nedeljo zmanjkalo papirja. Iz Papirnice Radeče so menda sporočili, da papirja na trgu ni več, zato je star logotip NSi, ki ga ne uporabljajo več že od leta 2018, ostal v volilnih razglasih v dveh volilnih enotah. Hkrati so volilne komisije dobile glasovnice z zamikom, pozneje pa se je začelo pakirati tudi volilni material za glasovanje v tujini. C. R.
