Predvolilna retorika, naslonjena na vojno, je izgubila veter v jadra
Do parlamentarnih volitev je še 42 dni, stranke še vedno predstavljajo svoje programske prioritete in kandidate za poslance, kar v Delu pozorno spremljamo in analiziramo. Pripravljamo komentarje in intervjuje, po katerih se bodo volivke in volivci lažje odločili, koga bodo izbrali 24. aprila. Na najpomembnejše dogodke vas bomo do takrat opozarjali tudi z nedeljskim novičnikom. Vedeti več pomeni imeti moč.
OBA POLA Z JASNIM LIDERJEM: Najnovejša raziskava politbarometra, ki ga naša medijska hiša pripravlja v sodelovanju z Mediano, je pokazala, da bo boj za zmago na parlamentarnih volitvah potekal med SDS, največjo stranko v Sloveniji, ki je v soboto s slavnostno akademijo zaznamovala svojo 33. obletnico, in stranko Gibanje Svoboda, ki jo vodi Robert Golob, od katerega na tokratnih volitvah največ pričakujejo volivci leve sredine. Oba politična bloka sta pred skorajšnjim začetkom predvolilne kampanje sicer jasno formirana, bolje pa kaže levi sredini, kjer se prestop parlamentarnega praga za zdaj obeta vsem strankam Koalicije ustavnega loka. Večje težave ima SDS, saj ni jasno, koliko od zavezniških strank, predvsem gre za koalicijo Povežimo Slovenija in stranko Naša dežela, bo prestopilo parlamentarni prag.
SDS SE VIDI NA OBLASTI DO 2030: Na slavnostni akademiji je predsednik stranke razkril dolgoročne ambicije stranke. Ko bo obhajala 40. rojstni dan, bo minilo tretje leto drugega polnega zaporednega mandata vlade pod vodstvom SDS, je napovedal Janez Janša. Takrat bo Slovenija po njegovih napovedih med 15 najbolj razvitimi državami na svetu. Janša je na akademiji znova poudaril, da se v teh dneh in tednih v Ukrajini odloča, kakšni bosta naša soseščina in Evropa v prihodnje. Javnomnenjska anketa Mediane pa je pokazala, da prvotni učinek rasti podpore SDS po odločnem odzivu predsednika vlade na ukrajinsko krizo, ko je zahteval vzpostavitev območja prepovedi letov nad Ukrajino in članstvo Ukrajine v EU do leta 2030 – zamisli, ki sta med zavezniki v glavnem naleteli na gluha ušesa – popušča.
KONGRESA STRANK GIBANJE SVOBODA IN LMŠ: Stranke, ki računajo na preboj v državni zbor, nadaljujejo pripravljanje volilnih kongresov. Največ zanimanja bo konec tedna požel kongres stranke Gibanje Svoboda, ki bo predstavila težko pričakovani program, predvsem pa kandidate za poslance. Predsednik stranke Robert Golob bo kandidiral v Ljubljani, in ne v Novi Gorici. Zaradi tega si je oddahnil podpredsednik SD Matjaž Nemec, saj je Nova Gorica pomembna baza podpore za obe stranki. Golobova odločitev kaže, da se v njegovi stranki in strankah Koalicije ustavnega loka zavedajo pomena dogovarjanja za optimizacijo volilnega rezultata levosredinskega bloka.
V soboto bo tudi volilni kongres LMŠ, na katerem bodo volili predsednika stranke in predstavili kandidate za državnozborske volitve. V ponovni mandat bo izvoljen Marjan Šarec, saj je edini kandidat za predsednika. Za poslanski mandat se bo potegovalo vseh štirinajst poslancev LMŠ. Rejtingi stranke kažejo, da ji čez parlamentarni prag ne bo uspelo pripeljati niti polovice poslancev. Šarec je na prejšnjih parlamentarnih volitvah za levosredinski blok predstavljal to, kar pred letošnjimi volitvami predstavljata Golob in njegova stranka. Spomnimo, po razmeroma visokih rejtingih pred takratnimi volitvami je nato stranka LMŠ na volitvah dosegla slabši rezultat, a še vedno dovolj za zmago na levi sredini.
PREDVOLILNI INTERVJUJI:
Predsednica SAB Alenka Bratušek je v intervjuju za Sobotno prilogo aktualni vlada očitala, da je ob sedemodstotni gospodarski rasti ustvariti več kot tri milijarde primanjkljaja skrajno neodgovorno. »Javnofinančna situacija bo zapletena, zato bomo morali vlado sestavljati ljudje, ki vemo, kaj je treba narediti,« je Bratuškova poudarila svoje premierske izkušnje iz obdobja finančne krize.
Predsednik Piratov Slovenije Boštjan Tavčar pa je poudaril nesistemski značaj svoje stranke: »Nastajajo številne stranke, katerih imena ne pomenijo kaj dosti, Pirati pa pomenijo upor, nekaj, kar ima v sebi naboj, da poskuša spreminjati sistem. Predstavljamo odpor proti obstoječi oblasti in določenim družbenim vzorcem.«
