Državni zbor bi lahko prvič vodila ženska
Eno od treh najvišjih funkcij v državi bo po naših informacijah zasedla podpredsednica Gibanje Svoboda Urška Klakočar Zupančič. Čeprav si je želela svoje izkušnje iz pravosodja preizkusiti v izvršnem delu oblasti – z vodenjem resorja za pravosodje ali notranje zadeve –, bo očitno prevzela vodenje zakonodanje. Sprememba se je zgodila po torkovem pogovoru s predsednikom stranke Robertom Golobom, ki se je nato sešel tudi s prvakinjo SD Tanjo Fajon.
Klakočarjeva je pred pogovorom z Golobom povedala, da bo upoštevala tisto, kar si je zamislil predsednik stranke in tako bo očitno ne glede na svoje predhodne izjave le nasledila Igorja Zorčiča. O njenem prevzemu bodo poslanci glasovali tajno. »Če bom prevzela funkcijo predsednice državnega zbora, bom počaščena,« je naše informacije – najprej so o tem sicer poročali na N1 – načeloma potrdila Klakočar Zupančičeva.
Do izvolitve predsednice oziroma predsednika državnega zbora ustanovno sejo vodi najstarejši poslanec novega sklica. To je tokrat 73-letni strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič, prav tako iz vrst Gibanja Svoboda.
Kdo je najverjetneša prva dama parlamenta
Svoj politični kapital, ki ga je začela nabirati potem, ko je v letu 2020 izrazila svoje nestrinjanje s politiko vlade Janeza Janše, bo po volitvah unovčila s prevzemom ene od treh najpomembnejših funkcij v državi. 45-letna Urška Klakočar Zupančič je po tem, ko je zapustila sodniške vrste in se zaposlila v lastnem podjetju ter se z Gibanjem Svoboda podala v politiko, izdala še svoj literarni prvenec Gretin greh, ki se dogaja v 17. stoletju v Sevnici. Lotila se je še ustvarjanja novega zgodovinskega romana, ki je postavljen v čas epidemije kuge, a je za njegovo dokončanje med kampanjo zmanjkalo časa. »Potrudila se bom, da ga končam še letos, saj je Gretin greh kar uspešnica,« napoveduje.
Rojena je v Trbovljah, je mati dveh sinov, že nekaj časa živi z njima v Ljubljani. Z Vinkom Gorenakom, sekretarjem v Janševem kabinetu, je konec leta 2021 sklenila poravnavo, po kateri je Gorenak s svojega bloga umaknil zapis, v katerem je objavil njeno sporočilo iz zasebne facebookove skupine in jo označil za levo aktivistko. V zasebni kazenski tožbi mu je očitala kaznivo dejanje nedovoljene objave zasebnega pisanja. Kot vodja oddelka za etažno lastnino na ljubljanskem okrajnem sodišču je namreč v zaprti facebook skupini delila zapis, v katerem je Janšo označila za »velikega diktatorja« in med drugim zapisala, da je virus pri nas dal polet zafrustriranim osebkom s kriminalno preteklostjo. »Upam, da bo doba janšizma nekoč samo še bridek spomin," je zapisala. Vse skupaj končalo je pri Gorenaku, ki jo je naznanil sodnemu svetu. Sledil je disciplinski postopek, še pred njegovim dokončanjem pa so ji odvzeli vodenje oddelka za etažno lastnino. Na disciplinskem sodišču je bila kasneje oproščena.
Doštudirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani, kasneje magistrirala iz pravne zgodovine. Od konca leta 2008 je bila sodnica na ljubljanskem okrajnem sodišču.
