Med epidemijo več mrtvorojenih
Leta 2020 je bilo število mrtvorojenih najvišje v zadnjih desetih letih. Številka še posebej izstopa, če jo primerjamo s tistima iz let 2018 in 2019. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIZ) pojasnjujejo možne vzroke za povečanje mrtvorojenih med epidemijo.
Triindvajsetega junija bo dokončno znano, koliko mrtvorojenih je bilo leta 2021, že zdaj pa se ve, da bo stopnja te smrtnosti nižja, kot je bila predlani. Leta 2020 se je namreč rodilo 114 mrtvih otrok, leta 2019 pa 87. Skok je visok, zato mu je tudi stroka namenila posebno pozornost.
»Opazovanje števila mrtvorojenih skozi daljše časovno obdobje – od osamosvojitve dalje –, kaže na določena, naravna nihanja. Številke upadejo za približno deset primerov, potem pa spet za približno toliko narastejo. Od leta 2019 do leta 2020 je bila sprememba velika, saj je bilo 27 mrtvorojenih več,« je povzela specialistka javnega zdravja na NIJZ Barbara Mihevc Ponikvar.
Podrobneje je proučila, ali je šlo za umrle pred porodom ali prekinitve nosečnosti zaradi anomalij (feticid) in upoštevala tudi tedne gestacije.
Počasnejše odkrivanje anomalij
Ugotovila je, da je bil največji porast leta 2020 v feticidih zaradi anomalij ploda do 27. tedna nosečnosti. Takih primerov je bilo 41, predhodno petletno povprečje pa je bilo 26.
»To je bila edina kategorija, v kateri so številke odstopale za malo več. Povsod drugje je bila razlika v primeru ali dveh,« je dejala Mihec Ponikvarjeva, ki je iskala vzroke za odstopanja v letu 2020.
To leto je bilo prvo leto covida-19, ko so stvari potekale pod vplivom ukrepov in počasneje. »Če je imela nosečnica morda covid-19, je čakala na test, zato so se postopki mimogrede zavlekli.« Posledično se je po njenem mnenju najverjetneje zgodilo, da je bilo nekaj nosečnosti, pri katerih je šlo za ugotovljene hude razvojne napake pri plodu, prekinjenih pozneje in so bili v statistiki zabeleženi med mrtvorojene namesto splave. Mihevc Ponikvarjeva meni, da je bil to ključni vzrok za večje število v letu 2020.
Že odkrivanje anomalij je po besedah strokovnjakinje med epidemijo morda potekalo počasneje. »Časovno okno, kdaj v nosečnosti se opravita amniocenteza in morfologija je precej ozko, covid-19 je to okno v primerih okužb še zožil. Če anomalija ni bila odkrita hitro, se je prekinitev nosečnosti v teh primerih štela k mrtvorojenim.«
Sogovornica pojasni, da je nosečnost, ki še ni trajala 22 tednov in pri kateri otrok še ni dosegel 500 gramov, po mednarodni klasifikaciji uvrščena med splave.
Če pa gre za prekinitev nosečnosti po 22 tednih, ti podatki sodijo med rojstva in v tem primeru govorimo o mrtvorojenem otroku. Med mrtvorojenimi praviloma približno polovico predstavljajo feticidi, pol spontane smrti v maternici, nekaj pa je tudi zelo redkih primerov, ko smrt nastopi med porodom.
Covid-19 okvaril posteljice
Barbara Mihec Ponikvarjeva dopušča tudi možnost, da je bilo nekaj več mrtvorojenih neposredno povezanih tudi s covidom-19: »Ne v smislu tega, da je bil sistem upočasnjen, ampak da je okužba z novim koronavirusom lahko škodovala. Pri ženskah, ki so v nosečnosti prebolele okužbo, so raziskave pokazale nekoliko večje tveganje za rojstvo mrtvega otroka. Virus namreč lahko prizadene tudi posteljico in s tem preskrbo otroka s kisikom. Med vzroki smrti je bilo leta 2020 zabeleženih več diagnoz, ki govorijo o okvari posteljice in diagnoz okužbe v maternici.«
Ob tem je po mnenju sogovornice treba vedeti, da če bi bil covid-19 kot sama okužba tako velik vzrok za povečanje števila mrtvorojenih, bi se to moralo kazati tudi v letu 2021. »Vidik okužbe je po mojem mnenju zato manj pomemben kot to, da so bili postopki odkrivanja anomalij pri plodih upočasnjeni, bodisi zaradi zaprtja zdravstva bodisi okužb nosečnic.«
Glede na gestacijo bi bil večji problem, če bi zaznali, da je umrlo več plodov v višji gestaciji ali pri porodu. »V teh primerih bi morda lahko rekli, da je bilo nekaj sistemsko oziroma strokovno narobe, a nič ni pokazalo, da bi bilo v višji gestaciji leta 2020 več primerov,« je zaključila Mihevc Ponikvarjeva.
