Ali je zelenjava, ki jo jemo v Sloveniji, zdrava?
Kako bi ocenili trenutno stanje v zelenjadarstvu pri nas?
Slovenija ima specifične razmere za pridelavo zelenjave. Mnogi Slovenci so ljubiteljski vrtnarji, veliko jih je dobro samooskrbnih, razpolagajo z vrtovi in rastlinjaki, kjer gojijo svežo zelenjavo večji del leta, intenzivno seveda med rastno dobo. Profesionalni pridelovalci zelenjavo pridelujejo v mnogo delih naše države, bodisi na integriran ali ekološki način. Pri tem tudi že pri nas v rastlinjakih uporabljajo biotično varstvo. Z novim programskim obdobjem v kmetijski politiki država vse pridelovalce kmetijskih rastlin usmerja in spodbuja k uporabi biotičnega varstva, tudi pridelovalce zelenjave. Veljavna zakonodaja omogoča uporabo v Sloveniji dovoljenih biotičnih agensov, koristnih organizmov iz skupine mikrobiotičnih agensov, kot so glive, bakterije, virusi, ali iz skupine makrobiotičnih agensov, kot so žuželke, pršice, entomopatogene in parazitske ogorčice. Z uporabo omenjenih živih organizmov zmanjšujemo številčnost populacij škodljivcev in povzročiteljev bolezni na zelenjadnicah. Slovenija sledi trendu uvajanja biotičnega varstva in si želi tega v praksi še več, zato tudi spodbude pridelovalcem za povečano uporabo tega načina.
Kaj pomeni biotično varstvo rastlin in zakaj je pomembno?
Biotično varstvo rastlin, na primer zelenjadnic, pomeni uporabo živih koristnih organizmov pri obvladovanju škodljivcev ali povzročiteljev bolezni, kot sem jih že navedel v prejšnjem odgovoru. Pri tem uporabljamo znanje o odnosih med vrstami in z izbranimi koristnimi organizmi zmanjšujemo populacije škodljivih organizmov in jih ohranjamo pod pragom gospodarske škode.
Kakšna je kakovostna zelenjava?
V Sloveniji se pridelovalci zelo potrudijo pridelati svežo in do okolja prijazno pridelano zelenjavo. Pri tem se vključijo na primer v sistem nadzora in certifikacije za integrirano pridelavo, ki potrošniku zagotavlja varno in s certifikatom potrjeno nadzorovano pridelano zelenjavo, ki jo lahko prepoznava ob direktni nabavi, na primer pri kmetih na tržnici ali na njihovem dvorišču, kjer neposredno prodajajo svežo zelenjavo. Da bi dosegli cilj pojesti 250 do 400 gramov zelenjave vsak dan, se z njo preskrbimo na lokalnem trgu, pri pridelovalcih. Dobro je slediti pridelovalcem v svoji okolici, spremljati njihovo sezonsko ponudbo in jesti sezonsko značilno in sveže pridelano zelenjavo lokalnih kmetov. Tako bomo pojedli veliko vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi, saj je pot od njive do krožnika, če je zelenjava od lokalnega pridelovalca, ki nam je blizu, zagotovilo za višjo kakovost.
Veliko starejših od 65 let se ukvarja z vrtičkarstvom in pridelovanjem zelenjave zase in za širšo družino. Kaj jim svetujete, kako naj se lotijo obvladovanja kmetijskih škodljivcev?
Na način, prijazen do okolja, s spremljanjem zdravstvenega stanja in pravočasnim ukrepanjem ob pojavu škodljivcev. Sicer pa najprej upoštevanje kolobarjenja, gnojenja, pridelovati po sistemu dobrih in slabih sosedov ter prilagojeno okolju in vremenskim razmeram, ki jih vsak pridelovalec na lokaciji pridelave najbolje pozna.
Kaj svetujete tistim, ki nimajo vrta, kako naj pridejo do sveže pridelane zelenjave, za katero so lahko prepričani, da je pridelana brez pesticidov?
Na tržnicah po Sloveniji naj poiščejo lokalne kmete, pridelovalce, ki svežo zelenjavo prodajajo že vrsto let, naj od pridelovalcev pridobijo informacije o načinih pridelave, na primer integrirani pridelavi. Informirajo naj se o razpoložljivih certifikatih o načinih pridelave. Kmetje, ki takšne certifikate imajo, jih radi pokažejo, se z njimi pohvalijo in so vsako leto na novo izdani tako za integrirano kot ekološko pridelavo. V Sloveniji pridelano zelenjavo ponujajo tudi v trgovinah in na dvoriščih mnogo kmetij, tudi z dostavo zabojčkov s kmetij ali v lokalnih trgovinah kmetijskih zadrug po državi. Mogoče jo je kupiti tudi v trgovinah s posluhom za prodajo slovenske zelenjave pri večini trgovskih verig.
