Sprejeta resolucija za prekinitev ognja v Gazi
Nevaren varnostni položaj na Bližnjem vzhodu po napadu Hamasa na Izrael in izraelski vojaški intervenciji v Gazi, ki mu je sledila, končno dobiva resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov. Deset nestalnih članic s Slovenijo vred za islamski mesec ramazan zahteva takojšnjo prekinitev ognja, ki naj vodi v trajno in vzdržno premirje, ter takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh talcev.
Resolucijo, ki so jo poleg Slovenije predlagale nestalne članice Alžirija, Ekvador, Gvajana, Japonska, Malta, Mozambik, Južna Koreja, Sierra Leone in Švica, je podprlo štirinajst članic varnostnega sveta, ZDA pa so se vzdržale. V petek so same predlagale resolucijo o Gazi, ki sta jo z vetom preprečili Rusija in Kitajska.
»Danes je pomemben dan,« je v svojem nastopu povedal slovenski predstavnik v varnostnem svetu veleposlanik Samuel Žbogar. »Najbolj od vsega upamo, da bo to pomemben dan za prebivalce Bližnjega vzhoda. Dan, ki bo pomagal utišati puške, ustaviti ubijanje, osvoboditi talce in prinesti nekaj miru in jasno nebo nad Gazo. Dan, ki bo zaznamoval začetek konca bolečine in trpljenja civilistov.«
Slovenski predstavnik je izrazil tudi mnenje, da je danes pomemben dan za izvoljene članice varnostnega sveta. »Našli smo glas združevalne sile znotraj (varnostnega) sveta, pokazali smo pot do miru. To je tudi dober dan za ves svet, saj je pokazal, da lahko poiščemo enotnost za mir.« Današnja resolucija je po njegovem šele začetek, majhen korak do ponovne izgradnje zaupanja: »Potrebovali bomo več takšne enotnosti za Gazo in številne druge konflikte.«
Resolucija priznava tudi diplomatska prizadevanja Egipta, Katarja in ZDA za končanje sovražnosti, izpustitev talcev in povečanje humanitarne pomoči med bližnjevzhodnima sovražnikoma Izraelom in Hamasom, tu pa je tudi največ zank. Od pripravljenosti sovražnih strani na resnično premirje bo odvisna pripravljenost za premirje po izteku ramazana čez dva tedna. Na to je opozarjala tudi ameriška veleposlanica pri Združenih narodih Linda Thomas-Greenfield, pa čeprav je njena država v nasprotju z dolgoletno prakso podprla resolucijo, ki ni po volji tradicionalnega bližnjevzhodnega zaveznika Izraela.
Izraelski ministrski predsednik Benjamin Netanjahu je zato odpovedal dogovorjeni obisk visoke delegacije svoje vlade v Washingtonu. Njegov veleposlanik pri Združenih narodih Gilad Erdan je obsodil sprejem resolucije, ki prekinitve ognja ne pogojuje z izpustitvijo pred šestimi meseci zajetimi talci, pa tudi nesposobnost varnostnega sveta obsoditi Hamasov napad na Izrael 7. oktobra: »Hamasov masaker je sprožil to vojno!« Ocenil je, da je izraelska kri za mnoge poceni.
Pred njim je veleposlanik države opazovalke Palestine Rijad Mansur predstavil svoj pogled: »Palestinci v Gazi so moledovali in pozivali, vpili in jokali, preklinjali in molili. Kljub vsemu so preživeli, a so še vedno izpostavljeni smrti.« Resolucijo podpirajo arabske države, tamkajšnji mediji pa so zabeležili izjavo Hamasovega predstavnika Husama Badrana, da obnova Gaze ne more biti vezana na izpustitev talcev.
Največje vprašanje je zdaj, ali se bo premier Netanjahu vseeno odločil za napad na Rafo, kjer po izraelskih ocenah v tamkajšnjih tunelih zadržujejo talce in se skrivajo zadnji vojaški oddelki Hamasa. Ameriški državni sekretar Antony Blinken ga je že prej posvaril pred globalno izolacijo in dolgotrajno varnostno škodo za Izrael v tem primeru, domači politični nasprotniki pa Belo hišo demokratskega predsednika Joeja Bidna pred predsedniškimi volitvami obtožujejo popuščanja radikalnim islamskim krogom v Michiganu in drugje.
O tem se bodo prepirali v ameriški prestolnici Washington, kaj pa sledi v Palači narodov ob newyorški Vzhodni reki in na Bližnjem vzhodu? »Nestalne članice smo se zavzele za to resolucijo, potem ko je varnostni svet že sprejel resolucijo o premirju za čas ramazana za Sudan, to je bil naš pritisk na stalne članice, da potrebujemo podobno resolucijo za Gazo,« je za slovenske dopisnike v ZDA povedal veleposlanik Žbogar. »V tem trenutku smo lahko sprejeli le premirje za čas ramazana, ki pa se bo nadaljevalo, kot pravi resolucija, v trajnejši mir. Teh petnajst dni daje možnost pogajalcem na terenu Katarju, Egiptu in ZDA, da se pogodijo za trajnejše premirje, s katerim bodo na eni strani prenehali napadi na civiliste, na drugi strani pa bi Hamas izpustil talce ter bi humanitarna pomoč lahko masivno vstopila v Gazo. Ta dva tedna, ki nam ostaneta, bo treba izkoristiti, da se bo premirje nadaljevalo tudi potem.«
