Požari divjajo v Grčiji in Italiji, EU z obsežno gasilsko operacijo
Grški premier se je včeraj opravičil in napovedal pomoč; po prvih ocenah je tam pogorelo 90.000 hektarjev površin. V Italiji je bilo sinoči najhuje v Kalabriji.
Odpri galerijo
Srbski gasilci z vodno cevjo gasijo goreči požar v gozdnem požaru v vasi Glatsona na Evii. FOTO: Angelos Tzortzinis/AFP
Tla in površine oceanov se segrevajo 1,7-krat hitreje, to pa širi požare, med drugim ugotavljajo znanstveniki v šestem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe. In visoke temperature s požari so realnost in so vidne že v naši bližnji okolici: Italiji, Grčiji, Turčiji …
Sosednjo Italijo zajema že četrti vročinski val, najvišje temperature so na jugu in v osrednji Italiji, in sicer kar deset stopinj nad povprečjem, kar pomeni okrog 45 stopinj Celzija, ponekod na jugu držav in na obeh otokih v drugi polovici tedna pričakujejo, da se bodo temperature dvignile tudi na 47 ali 48 stopinj Celzija. V drugi polovici tedna naj bi visoke temperature zajele tudi sever Apeninskega polotoka, je poročal Radio Slovenija. Najhujši požari so na Siciliji, v Apuliji, na Sardiniji in v Kalabriji, kjer je bilo najhuje sinoči in kjer so zublji ta konec tedna zahtevali dve življenji, navaja britanski Guardian. Gasilci so zaradi požarov od 15. junija v Italiji posredovali že več kot 44.000-krat, lani, denimo, v vsem poletju 26.158-krat. Nekatera mesta so zaradi nadpovprečnih temperatur izdala opozorila, med njimi tudi Trst.
Medtem ko v številnih krajih po Grčiji še vedno gori, potekajo prve ocene škode obsežnih požarov. Po ocenah inštituta za geologijo na atenski univerzi je doslej v državi pogorelo 90.000 hektarov površin.
Največ gozda je pogorelo na otoku Evia, in sicer okoli 51.000 hektarov. Močno je prizadet tudi polotok Peloponez, kjer je na območju okoli kraja Olimpija zgorelo okoli 10.000 hektarov, po poročanju nemške tiskovne agencije DPA kažejo podatki inštituta. »Podatki se ves čas spreminjajo,« je povedala profesorica za geologijo in okolje na atenski univerzi Niki Evelpidu. Ko bodo požari pogašeni, sicer še ne bo konec nevarnosti. Pogosto sledijo poplave in plazovi, ki imajo lahko katastrofalne posledice, je povedala. STA
S hudim vročinskim valom in obsežnimi požari pa se soočajo tudi v Grčiji, kjer se je živo srebro ponekod dvignilo do 45 stopinj Celzija, najhuje je na Evii, drugem največjem grškem otoku, od koder so morali evakuirati prebivalce. Teden dni uničujočih požarov v Grčiji in Italiji je imel za posledico eno največjih gasilskih operacij v EU doslej.
Gasilci, podprti z okrepitvami iz 22 držav, so se v ponedeljek borili z zublji na južnem Peloponezu, v vzhodnem delu Manija in na Kreti, saj so uradniki v prestolnici Atene, ki so jo uničili sicer že pogašeni požari na severnem obrobju, začeli ocenjevati škodo.
Pomoč pri gašenju požarov po Sredozemlju so s 14 gasilskimi letali in 1300 reševalci poslale države EU.
»Mobiliziramo eno največjih evropskih gasilskih operacij doslej, saj več požarov divja v več državah hkrati,« je dejal komisar EU za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Združeno kraljestvo je v soboto napovedalo, da bo v Grčijo poslalo tudi svoje gasilce.
Včeraj so strokovnjaki ZN povedali, da globalno segrevanje napreduje hitreje, kot se je zdelo, in da je zanj brez dvoma krivo človeštvo. Grški premier Kiriakos Micotakis se je sicer včeraj v televizijskem nastopu državljanom opravičil za vse šibke točke, ki jih je morebiti razkril boj proti uničujočim požarom, s katerimi se v zadnjem času bojuje Grčija, in obljubil denarno pomoč v višini 500 milijonov evrov, so včeraj poročali tuji mediji. Povedal je, da bodo požgana območja pogozdili z več drevesi, odpornimi proti ognju, odškodnino pa bodo izplačali iz sklada za nujno pomoč; do pomoči naj bi državljani dostopali brez birokratskih ovir, in sicer prek spletne platforme, je napovedal.
V Atenah so Micotakisovo desnosredinsko upravo kritizirali lokalni uradniki in ljudje na terenu zaradi odziva, ki je včasih deloval precej kaotično. Župani na Evii pa so obsodili oblasti, ker jim niso pomagale. »Mi smo kričali, oni pa niso poslušali,« je za grško televizijo v ponedeljek povedal Giorgos Stamoulos, podžupan Mantoudija. »Skupaj se naša občina razprostira na 5840 hektarih in 4500 jih je zgorelo. Zgorelo je okoli tisoč hiš. Kam bo [vlada] dala vse te ljudi, ki nimajo domov?«
Premier Micotakis je včeraj še povedal, da je po vsej Grčiji v tednu dni izbruhnilo 586 požarov, iz otoka Evia je bilo doslej evakuiranih več kot 2600 ljudi, starejši in nemočni pa so morali v nedeljo čez noč iskati zatočišče na trajektih ali prespati na ležalnikih na plaži. Grški mediji so poročali, da je več – sicer že pogašenih požarov – znova izbruhnilo in se zdaj premikajo proti še več vasem in mestu Istaia s 7000 prebivalci.
Požari so opustošili velika območja v južni Evropi, saj regija prenaša svoj najbolj ekstremni vročinski val zadnjih treh desetletjih. V Grčiji, Turčiji in Italiji je umrlo dvanajst ljudi, veliko več je ranjenih. Ogromni požari že nekaj tednov gorijo tudi po vsej Sibiriji na severu Rusije. Včeraj so iz Rusije poročali, da se je stanje v Sibiriji poslabšalo, satelitski posnetki Nase pa so pokazali dim iz gorečih gozdov, ki potujejo tri tisoč kilometrov do severnega pola – ob tem so opozorili, da se je to zgodilo prvič v zgodovini, še piše Guardian.
Sosednjo Italijo zajema že četrti vročinski val, najvišje temperature so na jugu in v osrednji Italiji, in sicer kar deset stopinj nad povprečjem, kar pomeni okrog 45 stopinj Celzija, ponekod na jugu držav in na obeh otokih v drugi polovici tedna pričakujejo, da se bodo temperature dvignile tudi na 47 ali 48 stopinj Celzija. V drugi polovici tedna naj bi visoke temperature zajele tudi sever Apeninskega polotoka, je poročal Radio Slovenija. Najhujši požari so na Siciliji, v Apuliji, na Sardiniji in v Kalabriji, kjer je bilo najhuje sinoči in kjer so zublji ta konec tedna zahtevali dve življenji, navaja britanski Guardian. Gasilci so zaradi požarov od 15. junija v Italiji posredovali že več kot 44.000-krat, lani, denimo, v vsem poletju 26.158-krat. Nekatera mesta so zaradi nadpovprečnih temperatur izdala opozorila, med njimi tudi Trst.
Prizor s Sicilije. FOTO: Vigili del fuoco/Reuters
V Grčiji po prvih ocenah pogorelo 90.000 hektarov površin
Medtem ko v številnih krajih po Grčiji še vedno gori, potekajo prve ocene škode obsežnih požarov. Po ocenah inštituta za geologijo na atenski univerzi je doslej v državi pogorelo 90.000 hektarov površin.
Največ gozda je pogorelo na otoku Evia, in sicer okoli 51.000 hektarov. Močno je prizadet tudi polotok Peloponez, kjer je na območju okoli kraja Olimpija zgorelo okoli 10.000 hektarov, po poročanju nemške tiskovne agencije DPA kažejo podatki inštituta. »Podatki se ves čas spreminjajo,« je povedala profesorica za geologijo in okolje na atenski univerzi Niki Evelpidu. Ko bodo požari pogašeni, sicer še ne bo konec nevarnosti. Pogosto sledijo poplave in plazovi, ki imajo lahko katastrofalne posledice, je povedala. STA
Ena največjih gasilskih operacij v Evropi
S hudim vročinskim valom in obsežnimi požari pa se soočajo tudi v Grčiji, kjer se je živo srebro ponekod dvignilo do 45 stopinj Celzija, najhuje je na Evii, drugem največjem grškem otoku, od koder so morali evakuirati prebivalce. Teden dni uničujočih požarov v Grčiji in Italiji je imel za posledico eno največjih gasilskih operacij v EU doslej.
Gasilci, podprti z okrepitvami iz 22 držav, so se v ponedeljek borili z zublji na južnem Peloponezu, v vzhodnem delu Manija in na Kreti, saj so uradniki v prestolnici Atene, ki so jo uničili sicer že pogašeni požari na severnem obrobju, začeli ocenjevati škodo.
Pomoč pri gašenju požarov po Sredozemlju so s 14 gasilskimi letali in 1300 reševalci poslale države EU.
»Mobiliziramo eno največjih evropskih gasilskih operacij doslej, saj več požarov divja v več državah hkrati,« je dejal komisar EU za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Združeno kraljestvo je v soboto napovedalo, da bo v Grčijo poslalo tudi svoje gasilce.
FOTO: Nicolas Economou/Reuters
Včeraj so strokovnjaki ZN povedali, da globalno segrevanje napreduje hitreje, kot se je zdelo, in da je zanj brez dvoma krivo človeštvo. Grški premier Kiriakos Micotakis se je sicer včeraj v televizijskem nastopu državljanom opravičil za vse šibke točke, ki jih je morebiti razkril boj proti uničujočim požarom, s katerimi se v zadnjem času bojuje Grčija, in obljubil denarno pomoč v višini 500 milijonov evrov, so včeraj poročali tuji mediji. Povedal je, da bodo požgana območja pogozdili z več drevesi, odpornimi proti ognju, odškodnino pa bodo izplačali iz sklada za nujno pomoč; do pomoči naj bi državljani dostopali brez birokratskih ovir, in sicer prek spletne platforme, je napovedal.
V Atenah so Micotakisovo desnosredinsko upravo kritizirali lokalni uradniki in ljudje na terenu zaradi odziva, ki je včasih deloval precej kaotično. Župani na Evii pa so obsodili oblasti, ker jim niso pomagale. »Mi smo kričali, oni pa niso poslušali,« je za grško televizijo v ponedeljek povedal Giorgos Stamoulos, podžupan Mantoudija. »Skupaj se naša občina razprostira na 5840 hektarih in 4500 jih je zgorelo. Zgorelo je okoli tisoč hiš. Kam bo [vlada] dala vse te ljudi, ki nimajo domov?«
Prizori z drugega največjega otoka v Grčiji. FOTO: Angelos Tzortzinis/AFP
Premier Micotakis je včeraj še povedal, da je po vsej Grčiji v tednu dni izbruhnilo 586 požarov, iz otoka Evia je bilo doslej evakuiranih več kot 2600 ljudi, starejši in nemočni pa so morali v nedeljo čez noč iskati zatočišče na trajektih ali prespati na ležalnikih na plaži. Grški mediji so poročali, da je več – sicer že pogašenih požarov – znova izbruhnilo in se zdaj premikajo proti še več vasem in mestu Istaia s 7000 prebivalci.
Življenje je izgubilo dvanajst ljudi
Požari so opustošili velika območja v južni Evropi, saj regija prenaša svoj najbolj ekstremni vročinski val zadnjih treh desetletjih. V Grčiji, Turčiji in Italiji je umrlo dvanajst ljudi, veliko več je ranjenih. Ogromni požari že nekaj tednov gorijo tudi po vsej Sibiriji na severu Rusije. Včeraj so iz Rusije poročali, da se je stanje v Sibiriji poslabšalo, satelitski posnetki Nase pa so pokazali dim iz gorečih gozdov, ki potujejo tri tisoč kilometrov do severnega pola – ob tem so opozorili, da se je to zgodilo prvič v zgodovini, še piše Guardian.
