Čilenci na referendumu znova zavrnili novo ustavo
Volivci v Čilu so v nedeljo na referendumu s 56 odstotki proti 44 zavrnili možnost, da bi veljavno ustavo, sprejeto v času vojaške diktature Augusta Pinocheta, nadomestila nova, ki so jo podprle zlasti desne in konservativne skupine. To je bil že drugi neuspešen poskus spremembe čilenske ustave v nekaj več kot letu dni.
Čilenci so v nedeljo zavrnili osnutek nove ustave, ki ga je pripravil odbor pod vodstvom konservativcev. Z nekaj manj kot 56 odstotki glasov je prevladala možnost proti, medtem ko je dobrih 44 odstotkov volivcev glasovalo za, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila volilna komisija.
Država se je znova znašla na začetku
Postopek preoblikovanja ustave iz leta 1980, sprejete pod vojaško diktaturo Augusta Pinocheta, se je začel kot poskus ublažitve množičnih protestov, ki so izbruhnili oktobra 2019. Glavna zahteva protestnikov je bila sprejetje nove ustave, ker so v sedanji videli glavni vir neenakosti.
Tokratni poskus je bil že drugi, ki je propadel, potem ko so Čilenci lani septembra na referendumu z veliko večino zavrnili osnutek ustave, ki bi zagotovil pravico do stanovanja, izobraževanja in zdravstva, določil 50-odstotno kvoto žensk v vseh državnih organih in avtohtonim skupnostim podelil pravico do samoodločbe.
Zdaj se je južnoameriška država znova znašla na začetku. Predsednik Gabriel Borić je že novembra dejal, da bo v tem mandatu to njegov zadnji poskus spreminjanja ustave, namesto tega naj bi se osredotočili na stabilnost in dolgoročni razvoj. V nedeljo je to sporočilo ponovil in dejal, da »obstajajo druge nujne zadeve«.
»Naša država bo nadaljevala s sedanjo ustavo, saj po dveh referendumih nobenemu od predlaganih osnutkov nove ustave ni uspelo združiti Čila v njegovi čudoviti raznolikosti,« je dodal predsednik, ki je lani podprl predlog, ki ga je oblikovala progresivna levica, pri tokratnem pa je ostal nevtralen. Desna opozicija je medtem nedeljsko glasovanje predstavila kot referendum o Boriću.
Čilenci so sicer po množičnih protestih pred štirimi leti prepričljivo podprli idejo o tem, da bi spremenili ustavo, toda njihovo zagnanost so kasneje omejile pandemija, inflacija in gospodarska stagnacija, vse večji občutek negotovosti in naveličanost volivcev.
