Občutiti, kako živijo na Goričkem

Panonska vas se širi: Tudi iz goričkih domov bo zlagoma nastal razpršeni hotel.
Fotografija: V odmaknjeni dolini Prosečke vasi na Goričkem bo kmalu zaživela domačija Goričko homes. FOTO: Tadej Ajlec
Odpri galerijo
V odmaknjeni dolini Prosečke vasi na Goričkem bo kmalu zaživela domačija Goričko homes. FOTO: Tadej Ajlec

Prekmurje je še vedno med najbolj odmaknjenimi deli naše države, še zlasti njegov manj razviti in bolj naravno ohranjeni severni del, Goričko. Tam je med bolj odmaknjenimi in mirnimi naselji Prosečka vas na severnem robu občine Puconci in spet najbolj odmaknjen in miren del Prosečke vasi je dolina potočka Bezjak. V predzadnji domačiji v tej mirni dolinici bodo lastniki apartmajskega naselja Panonska vas iz Tešanovcev spomladi sprejeli prve goste in začeli tudi kmetovati.

S trstiko krite hišice Panonske vasi v Tešanovcih, streljaj od Moravskih Toplic, so sicer na prvi pogled veliko bolj pristne in tradicionalno prekmurske, kot je omenjena domačija v Prosečki vasi. Deset hišk je grajenih z opeko, imajo ilovnate omete, in ker za tolikšno površino investitorjem ni uspelo dobiti domačih slamokrovcev, so strehe prekrite z madžarsko trstiko. A »vasica« na robu Tešanovcev je stara manj kot desetletje in je bila zgrajena kot turistično naselje za goste, ki ne marajo gneče v bližnjih Moravskih Toplicah in ki jih privlači bolj aktiven oddih z golfom, kolesarjenjem, pohodništvom in podobnimi dejavnostmi.

Apartmajsko naselje Panonska vas v Tešanovcih je samo na videz tradicionalna prekmurska vasica. FOTO: Jože Pojbič
Apartmajsko naselje Panonska vas v Tešanovcih je samo na videz tradicionalna prekmurska vasica. FOTO: Jože Pojbič

Tradicija in starožitnost za sodobnim videzom

Domačija v Prosečki vasi, ki so jo lastniki Panonske vasi oziroma eno od njihovih podjetij Grajski vrtovi kupili od občine Puconci, pa na prvi pogled ne deluje nič kaj tradicionalno. Najprej namreč človek opazi stanovanjsko hišo iz sedemdesetih let, kakršnih je na Goričkem ogromno in ki so skoraj povsem izpodrinile stare, tradicionalne zidane ali cimprane kmečke stavbe. Toda pri tej novejši hiši ni bilo tako. Stara hiša domačije z let­nico 1912, a žal s sledovi poznejših predelav, še vedno stoji in skupaj z novo na skupnem dvorišču priča o razvoju, napredku in rasti treh generacij ene družine. V njej je ostala kmečka krušna peč, v kateri so prvi kruh in pogače spekli verjetno že pred sto desetimi leti, prvotna so ostala umetelno okrašena lesena vhodna vrata, od vsega začetka je tu tudi obokana klet ... Veliko podrobnosti v hiši kaže na zgodovino domačije in njeno povezanost s tradicijo Goričkega. Tudi gospodarsko poslopje je v glavnem še iz časov gradnje stare, prvotne stanovanjske hiše in skriva kar nekaj lepih podrobnosti goričke stavbarske dediščine.

Stara hiša domačije šteje 110 let in še ima ohranjene značilnosti tradicionalne grad­nje. FOTO: Jože Pojbič
Stara hiša domačije šteje 110 let in še ima ohranjene značilnosti tradicionalne grad­nje. FOTO: Jože Pojbič

Nova hiša je po besedah prokurista Grajskih vrtov Matevža Kadiša in direktorice Lucije Kadiš že pripravljena in bi v njej že lahko prebivali gostje, staro pa še prenavljajo in iščejo možnosti, kako jo približati njenemu prvotnemu videzu. Najpozneje bo prišlo na vrsto gos­podarsko poslopje, kjer nameravajo urediti manjši velnes, v enem delu pa tudi prostore za predelavo kmetijskih pridelkov in sadja. Ne samo turizem, tudi kmetijstvo bo namreč dejavnost domačije, saj bodo dokupili kakšna dva hektara obdelovalnih površin, star sadovn­jak pa je že na zemljišču.

Pristen stik

»Gostom bi s to domačijo radi ponudili možnost, da občutijo, kako so ljudje na Goričkem živeli in delali nekoč, pa tudi, kako živijo in delajo danes. Zato se bodo lahko vključili v vsa dela na kmetiji, v obdelavo zemlje, pridelavo zelenjave in sadja, morda tudi v predelavo. Poleg tega sta Prosečka vas in Goričko prava za goste, ki si res želijo biti blizu naravi in ki si želijo miru. Če bodo vstali dovolj zgodaj in imeli malo sreče, bodo morda na njivi videli lisico, ki smo jo med obiskovanjem in delom na domačiji sami že večkrat opazili, z balkona nove hiše ali z dvorišča je mogoče opazovati sončni vzhod nad dolinico, za lučaj daleč se začnejo gozdovi, v katerih sem tudi sam že našel nemalo gob. Lepo je tu,« pravi Matevž Kadiš.

A kmetijska dejavnost ne bo novost, saj precej sestavin, iz katerih pripravijo zajtrke in kosila v Panonski vasi, že pridelujejo sami – marmelade, bučno olje, zelenjavo, sušeno sadje ... Zdaj bo tega več, saj nameravajo del površin v Prosečki vasi zasaditi z jagodičevjem, del pa morda z breskvami. Sicer pa tudi tisto, česar ne pridelajo ali predelajo sami, kupujejo samo pri preverjenih prekmurskih kmetih z ekološko in trajnostno pridelavo. Sodelujejo s štirinajstimi kmetijami, ki jim dobavljajo meso, mesne izdelke, mleko, sire in druge mlečne izdelke, sokove, žita in vse drugo, kar potrebujejo v kuhinji.

Na prvi pogled domačija v Prosečki vasi ni posebno tradicionalna. FOTO: Jože Pojbič
Na prvi pogled domačija v Prosečki vasi ni posebno tradicionalna. FOTO: Jože Pojbič

Nadaljevanje
turističnih prenov

Domačija v Prosečki vasi bo del nastajajočega novega sistema razpršenega hotela Goričko homes – Gorički domovi, ki ga snujejo Kadiševi in katerega naslednji objekt bo v prihodnosti v Gornjih Petrovcih, a bo na več ravneh ostal povezan s Panonsko vasjo. Tako bo dosegljiv prek skupnega rezervacijskega sistema, domačija bo, kot rečeno, tudi dobavitelj pridelkov in izdelkov za Panonsko vas, nekateri zaposleni bodo po potrebi delali na eni ali drugi lokaciji, skupna bo tudi promocija.

Sicer pa je projekt Goričko homes samo nadaljevanje trenda prenavljanja in turističnega ponujanja tradicionalnih hiš in domačij na Goričkem, ki se je začel z ureditvijo apartmajev Džaboka pa grüška (Jabolko in hruška) Časarjevih v Krplivniku in nadaljeval z ureditvijo domačije Pri Momi Dominkovih v Kančevcih in obnovljene cimprače Goričke iže (Goričke hiše) Nataše Gerič Pal v Križevcih. Iskalcev tradicionalnosti in starožitnosti tudi v nastanitvi in ne samo v pokrajini, v katero prihajajo, je namreč vse več.

Preberite še:

Komentarji: