Gospodarski podatki, boljši od pričakovanih, so poskrbeli za soliden začetek letošnjega leta. Predvsem je presenetil trg dela s polno zaposlenostjo in še vedno visoko rastjo plač, ki povzroča inflacijske pritiske na področju storitev.

Posledično so se tržna pričakovanja glede začetka nižanja referenčnih obrestnih mer centralnih bank omilila in rahlo zamaknila od pomladi proti poletju. Pri tem so se ameriške delnice v januarju podražile za 3,59 odstotka (v evrih), evropske delnice za 1,39 odstotka in slovenske delnice za 5,68 odstotka.

Centralne banke

Ob koncu prejšnjega leta so tržni udeleženci pričakovali prvo znižanje referenčne obrestne mere ameriške centralne banke (Fed) marca letos. Skozi januar so presenečali presenetljivo dobri ameriški gospodarski podatki: brezposelnost je v ZDA ostala nespremenjena pri 3,7 odstotka, plače rastejo po 5,6 odstotka letno in ameriški BDP se je v zadnjem četrtletju povišal za 3,3 odstotka (ob pričakovanih dveh odstotkih) na letni ravni.

Splošna inflacija se je pri tem okrepila s 3,1 na 3,4 odstotka. Gospodarstvo se je izkazalo kot odporno na višje obrestne mere. Posledično je predsednik Federal Reserve Jerome Powell naznanil zelo majhno verjetnost nižanja referenčne obrestne mere marca. S tem so se tudi tržna pričakovanja za prvo znižanje referenčne obrestne mere pomaknila proti maju. Donosnost do dospetja ameriške desetletne državne obveznice se je v januarju zvišala s 3,88 na 3,91 odstotka, v začetku februarja pa dodatno porasla nad 4,15 odstotka.

INFOGRAFIKA: Delo

Evropska centralna banka (ECB) vse od septembra 2023 ohranja referenčno obrestno mero na štirih odstotkih, kar je najvišje v zgodovini ECB. Tržni udeleženci so konec januarja ocenili, da je 80-odstotna verjetnost za prvo nižanje referenčne obrestne mere v aprilu, vendar se je ta verjetnost v prvih dneh februarja znižala na že 50 odstotkov. Pri ECB vztrajajo, da je pred poletjem še prezgodaj za prvo nižanje referenčne obrestne mere. Enako kot Fed želijo biti bolj gotovi, da se inflacija res vrača k ciljnima dvema odstotkoma (ocenjena splošna inflacija za januar znaša 2,8 odstotka), ter predvsem, da se rast plač umiri. Donosnost do dospetja nemške desetletne državne obveznice se je v januarju zvišala z 2,02 na 2,16 odstotka, v začetku februarja pa že na 2,33 odstotka.

Delniški trg

Odpornost gospodarstva je bila potrjena ob objavi poslovanja borznih družb. V ZDA so presenetili rezultati poslovanja podjetij Meta, Nvidia in Amazon. Družba Meta je objavila odlične rezultate v zadnjem četrtletju 2023 (dobiček je potrojila na 14 milijard dolarjev), ki so bili posledica močnih prihodkov iz oglaševanja, razvoja lastne umetne inteligence (UI) in zmanjševanja stroškov, hkrati je napovedala prvo izplačilo dividende v višini 0,50 dolarja v marcu 2024. Posledično se je delnica v letošnjem letu podražila za 32,2 odstotka (v evrih).

Spletni trgovec Amazon je presegel pričakovani dobiček z zmanjševanjem stroškov in lansiranjem UI – nakupovalnega pomočnika Rufusa. Delnica se je v letošnjem letu podražila za 14,6 odstotka (v evrih). Na podlagi tega je razvidno, da tehnološkim podjetjem cena delnic raste, ko imajo dobre četrtletne rezultate na podlagi zmanjševanja stroškov in ko razvijajo lastno UI.

Za razvoj in uporabo UI so v prvi vrsti potrebni dovolj sposobni čipi, ki jih proizvaja Nvidia (letos 41,8 odstotka v evrih). Za izdelavo čipov pa so potrebne litografske naprave, ki jih proizvaja ASML (letos 22,7 odstotka).

Nekatere cene delnic so se znižale, ker ali podjetja z objavami rezultatov niso presegla pričakovanj, ali niso uspešna v razvoju UI, ali pa so izjemno občutljiva na spremembe obrestnih mer. V grafu so prikazane donosnosti panog ameriških delnic. Med najbolj donosnimi v začetku leta so komunikacijske storitve in informacijska tehnologija (posledica dobrih rezultatov tehnoloških velikanov in razvoja UI), med najmanj donosnimi pa nepremičninski sektor (sprememba v tržnih pričakovanjih nižanja referenčnih obrestnih mer).

Pogled naprej

Centralne banke so postavljene pred izjemno težko odločitev – kdaj začeti nižanje referenčnih obrestnih mer. Pa so občutna nižanja sploh potrebna? Na eni strani gospodarski podatki kažejo na rekordno nizke stopnje brezposelnosti, delovne sile primanjkuje, plače še vedno rastejo. Če se inflacija vrne na dva odstotka in trg delovne sile ostane nasičen, bi lahko prehitro znižanje referenčnih obrestnih mer ob polni zaposlenosti in rasti plač vodilo v ponovno pregrevanje gospodarstva. Na drugi strani cene delnic še vedno rastejo – indeks S&P 500, ki zajema 500 največjih podjetij v ZDA glede na tržno kapitalizacijo, je v začetku februarja dosegel novo najvišjo zgodovinsko vrednost. Ob visoki gotovosti, da se inflacija vrača k ciljnima dvema odstotkoma, lahko zelo verjetno pričakujemo prvo nižanje referenčnih obrestnih mer centralnih bank, vendar bistvenih nižanj najverjetneje ni pričakovati.